Slovenija in še 16 članic unije je dobilo iz Bruslja drugi opomin v okviru postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, imenovan obrazloženo mnenje, s katerim jih komisija poziva, naj v nacionalno zakonodajo v celoti prenesejo nova pravila Evropske unije o ravnanju z odpadki, ki so bistvena za doseganje evropskih okoljskih ciljev.

Direktiva o odpadkih določa minimalne operativne zahteve za sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca in krepi pravila o preprečevanju odpadkov. Določa tudi nove cilje glede recikliranja komunalnih odpadkov. Do leta 2025 bo treba recikliranje komunalnih odpadkov okrepiti na najmanj 55 odstotkov mase, do leta 2030 na 60 odstotkov, do leta 2035 pa na 65 odstotkov.

Še trije dodatni opomini Sloveniji

Poleg tega je dobila Slovenija iz Bruslja še tri okoljske opomine. V teh treh primerih gre za prvi opomin v okviru postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje.

Evropska komisija Slovenijo poziva k pravilni uporabi direktive o pticah, ki od članic zahteva, da razvrstijo posebna območja varstva za zaščito prosto živečih ptic, kar je bistveno za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Slovenski organi še vedno niso razvrstili vseh potrebnih posebnih območij varstva za sredozemskega vranjka, ki je ena od morskih ptic, zaščitenih v skladu z direktivo, in zato ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz direktive o pticah, so pojasnili v Bruslju.

Slovenija je tudi med 18 državami, ki jih je komisija pozvala, naj zavarujejo okolje pred invazivnimi tujerodnimi vrstami. Konkretno jih poziva, naj izvajajo določbe uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.

Problem invazivnih življenjskih vrst

Invazivne tujerodne vrste so rastline in živali, ki se zaradi človekovega posredovanja naselijo zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti ter se hitro širijo in izpodrinejo avtohtone vrste, kar ima hude okoljske in gospodarske posledice, opozarjajo v komisiji.

Omenjenih 18 članic ni pripravilo in izvajalo oziroma komisiji posredovalo akcijskega načrta ali sklopa akcijskih načrtov za obravnavanje najpomembnejših poti nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo EU.

Prav tako je komisija Slovenijo, Češko in Poljsko pozvala, naj svoje nacionalne zakonodaje uskladijo z evropsko direktivo o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi.

Direktiva se uporablja za več kot 12.000 industrijskih obratov po vsej Evropski uniji in določa pravila za preprečevanje večjih industrijskih nesreč ter zmanjšanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje. Pokriva sektorje, kot so kemijska in petrokemijska industrija ter veleprodaja in skladiščenje goriva.

Omenjene odločitve so del rednega svežnja odločitev o kršenju evropskega prava, s katerimi Evropska komisija kot varuhinja evropske zakonodaje začenja, nadaljuje ali ustavi postopke proti članicam, ki niso izpolnile obveznosti iz prava EU-ja.

Po izdaji prvega ali uradnega opomina ima država na voljo dva meseca za ustrezen odgovor, sicer lahko komisija odloči, da izda drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če se država v dveh mesecih še vedno ne odzove ustrezno, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU-ja.

Medtem se v Sloveniji spet pojavljajo težave z odpadno embalažo.

V komunalnih podjetjih spet kopiči odpadna embalaža

V komunalnih podjetjih se tudi letos kopiči komunalna odpadna embalaža. Marca je v skladiščih ostalo osem tisoč ton, aprila pa že skoraj 10 tisoč ton neprevzete mešane komunalne odpadne embalaže.

Na kopičenje odpadne embalaže opozarjajo tudi v zbornici komunalnega gospodarstva, kjer so po pisanju časopisa Delo na to s pismom opozorili tudi ministra za okolje in prostor. V dopisu, ki ga je podpisal direktor zbornice Sebastijan Zupanc, navajajo, da je marca v skladiščih ostalo 8005 ton, aprila pa že 9974 ton neprevzete mešane komunalne odpadne embalaže. Lani je pri komunalnih podjetjih ostajala okoli polovica komunalne odpadne embalaže. Razlog je bila neurejena zakonodaja, za odvoz pa je morala zato poskrbeti – in ga tudi plačati – država. Mesečno je to stalo okoli milijon evrov.

Z novelo zakona o varstvu okolja iz lanskega leta in novo embalažno uredbo dvomov ni več – družbe za ravnanje z odpadno embalažo morajo prevzeti vso odpadno embalažo, je prejšnji teden poudaril minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. A se kljub temu zatika, saj se poskušajo podjetja še naprej izogibati svojim dolžnostim, je ugotovil. "Odstotek pobiranja se je že dvignil s 50 na okoli 70 odstotkov. A želimo doseči, da bodo družbe pobrale vse. Razširili smo inšpekcijski nadzor in ukrepanje. Naša velika pozornost velja temu in kaže, da nam bo uspelo," je dejal Vizjak.

Spomnil je na zamudo pri uveljavljanju uredbe o odpadni embalaži, ki ukinja količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Zamik je nastal zaradi nejasnosti, ali je treba uredbo notificirati pri Evropski komisiji. Zdaj je rok za vpis v evidenco individualnih sistemov oz. sklenitev pogodbe z družbo za ravnanje z odpadno embalažo že potekel. "Verjamem, da bomo tu končno napravili red," je dejal Vizjak.

Osredotočenost na najnižjo ceno, ne na okoljske cilje

Minister Vizjak je poudaril tudi potrebo po optimizaciji odpadkovnih tokov, da do podobnih situacij ne bo več prihajalo. "Bojim se, da do nereda pri odpadni embalaži prihaja, ker za ta tok odpadkov skrbi več družb. Namesto da bi imele pred očmi okoljske cilje, imajo pred očmi najnižjo ceno. In to ne gre skupaj," je poudaril. Od vseh tokov odpadkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, se tako prav pri odpadni embalaži pojavljajo največje težave pri doseganju okoljskih ciljev, čeprav na trgu pri tem toku deluje največ podjetij. "Čeprav sem sicer glede gospodarstva zelo liberalen, pri upravljanju odpadkov zato nisem zagovornik trga," je pojasnil.

V predlogu novega zakona o varstvu okolja ministrstvo zato predlaga rešitev, da bi za en tok odpadkov skrbela ena sama organizacija. "Razna podjetja že pišejo političnim strankam, predsedniku vlade in meni, kako je omejevanje konkurence nesprejemljivo. A odpadki so specifično področje," je poudaril Vizjak. "Če bi imeli več podjetij oz. organizacij, bi potrebovali še enega regulatorja, da bi urejal razmerja med njimi. Še eno birokratsko telo za relativno malo Slovenijo. Vse male države imajo za en odpadkovni tok eno organizacijo. Temu se približujemo, v zadnjem predlogu je to na mizi, če bomo to izpeljali ob vseh lobističnih pritiskih, pa bomo videli," je še sklenil.