Slovensko gospodarjenje z gozdom priteguje tudi pozornost drugih držav, trenutno se utrjuje sodelovanje s Švedsko, ki se zanima za slovenski način gospodarjenja z gozdom. "Slovenska šola je eden najbolj sonaravnih pristopov h gozdarstvu. Pri nas gozd razumemo kot ekosistem, v katerega vstopa tudi lastnik gozda, ki uporablja les kot eno od dobrin gozda. Slovenska šola tako pomeni zelo striktno spoštovanje treh temeljnih načel v slovenskem gozdarstvu, to so sonaravnost, trajnost in upoštevanje vseh funkcij gozda," je za MMC pojasnil Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije.
Danes v Sloveniji raste približno 627 milijonov dreves nad merskim pragom, ob predpostavljenem enakomernem prirastku jih vsako uro priraste novih 1.000 m3. V četrt stoletja so lastniki gozdov posekali 90 milijonov m3 dreves, zraslo jih je 188 milijonov m3, ocena vrednosti lesne zaloge dreves pa je v 25 letih zrasla iz 14 na 21 milijard evrov. Javna gozdarska služba prebivalca Slovenije danes »stane« približno 11 evrov na leto, zaradi strokovnega dela z gozdom se dviguje njegova vrednost – ocenjen ekonomski učinek za lastnike gozdov znaša 140 milijonov evrov letno. Če poizkusimo ovrednotiti še zagotavljanje in krepitev ekoloških in socialnih funkcije gozdov lahko zaključimo, da vsi državljani pridobimo približno 300 milijonov evrov letno. V 25 letih so torej lastniki gozdov svoj kapital oplemenitili s 3,5 milijardami evrov, vsi državljani pa preko nelesnih funkcij gozdov za 7,5 milijard evrov.
Gozd ohranjamo za naslednje generacije
Pri nas morajo lastniki gozdov v skladu z zakonom o gozdovih upoštevati načrte za gospodarjenje z gozdovi, ki jih izdeluje javna gozdarska služba. "Javna gozdarska služba je neke vrste garancija, da se bo pri nas z gozdovi delalo strokovno, in ne dovoli vpliva posameznih lastnikov ali korporacij. Javna gozdarska služba je pomembna ne le za lastnike gozdov, ampak tudi za splošno javnost in naše zanamce. Dolgoročni pristop, načrtno gospodarjenje, usmerjanje gospodarjenja z gozdom daje garancijo, da bodo tudi naši zanamci nekaj imeli od gozdov, ki jih mi uživamo od svojih predhodnikov," je prepričan Oražem.
Funkcije gozda so razdeljene v tri sklope, pojasni Oražem: "Poznamo proizvodnje, socialne in ekološke funkcije gozda. Med proizvodnje funkcije štejemo proizvodnjo lesa, lovstvo, nabiranje gozdnih sadežev, zdravilnih rastlin, gob ipd. Med socialne funkcije štejemo predvsem uživanje gozda v okviru turizma in pohodništva ter varovanje naselij in prometnic. Med ekološke funkcije pa spada varovanje zemljišč pred erozijo ipd. Vseh 17 funkcij je poimensko navedenih v Zakonu o gozdovih. Te funkcije so splošno priznane po vsem svetu, a jih države zelo različno uresničujejo. Temelj slovenskega gozdarstva je, da so vse funkcije enakovredne. Za nas gozd ni lesna njiva, ampak ekosistem, v katerem morajo preživeti tudi vsi drugi prebivalci, ne glede na izkoriščanje lesa," še poudari Oražem.
Brez upravljanja gozda bi ta prerasel celo Slovenijo
Brez človekovega vpliva bi gozdovi prerasli več kot 90 odstotkov Slovenije. Prvi posegi človeka v gozd v tem prostoru segajo že v čas rimskega cesarstva. Zaradi velikih potreb po lesu za kurjavo, ladjedelništvo in gradnjo ter zaradi krčenja gozdov v kmetijske namene so ljudje že takrat spoznali, da gozdni viri niso neomejeni. Najhuje smo pri nas v gozd posegli v času industrializacije. Les in oglje sta namreč predstavljala osnovni surovini za obratovanje in širitev rudnikov, železnic, obdelavo kovin, izdelavo stekla itn, so na Zavodu za gozdove zapisali v publikaciji Gozd in gozdarstvo v samostojni Sloveniji, ki je izšla ob letošnji 25. obletnici javne gozdarske službe.
Eden od pomembnih mejnikov v zgodovini strokovnega dela z gozdom v Sloveniji je bila pogozditev ogolelega krasa v 19. stoletju. A dejstvo, da je čezmerna in nepravilna raba gozdov nekoč rodovitno pokrajino spremenila v kamnito puščavo, je ostalo globoko v zavesti Slovencev, navajajo v publikaciji. Morda se je tudi zato že takoj po drugi svetovni vojni uveljavila napredna gozdarska zakonodaja, ki je med drugim prepovedala goloseke in uvedla obvezno gozdnogospodarsko načrtovanje za vse gozdove.
V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je v prakso vpeljal način dela z gozdom, ki sočasno upošteva ekonomsko, ekološko in socialno funkcije gozda. To je temeljito zamajalo večstoletno prakso upravljanja gozda, ki odtlej ni več obravnavan kot "lesna njiva". "V ospredje se postavi gozd kot ekosistem, njegovo ohranjanje in sonaravni razvoj ter kakovostno gospodarjenje in trajnostno rabo vseh dobrin in storitev, ki jih od gozda pričakujejo lastniki gozdov in javnost. Pri tem se ob stalnem nadzoru učinkov posnema naravne procese ter strukture. Tak način dela z gozdom se udejanja in preverja v okviru javne gozdarske službe v vseh gozdovih Slovenije, ne glede na lastništvo, in je znan tudi kot slovenska gozdarska šola," še navaja publikacija.
S strokovno prisotnostjo in usmerjanjem gospodarjenja v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo, ter skozi procese gozdnogospodarskega načrtovanja in izbire drevja za posek se je po navedbah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zadnjih 25 leti stanje slovenskih gozdov ne le ohranilo, ampak tudi izboljšalo. V zadnjih 25 letih so se lesne zaloge, prirastek lesa in možni posek močno povečali, zadnji kar za 40 odstotkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje