V letu 2017 so čebelarji pridelali manj kot tretjino povprečne letine, je pojasnil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Povprečno natočijo okoli 2.000 ton medu, kar znaša približno 18 kilogramov na gospodarski panj, teh pa imajo čebelarji okoli 120.000. Letos so zaradi vremenskih nevšečnosti pridelali le od okoli 700 do 800 ton medu.

Največ paše je odvzela pozeba, saj zato ni bilo akacijevega medu, je pa vplivala tudi na druge paše. Čas cvetenja lipe in kostanja so zaznamovale številne nevihte, tako je čebelarjem ostal le gozdni med, pa še tega je bilo malo.

"Čebelarji smo odvisni od narave. Nimamo protiukrepov, nimamo zavarovanja, nimamo protitočnih mrež, čakamo na naravo. Ta pa nam je bila letos precej nenaklonjena. Imeli smo veliko dela, da so čebele sploh dočakale jesen in zimo v takem stanju, da bodo lahko najhladnejše mesece v letu normalno preživele," je poudaril Noč.

Večja zavest o pomenu čebel
So pa čebele letos bolj zdrave, saj je stanje bolezni boljše kot v preteklih letih. Čebelarji tudi niso zaznali večjih pomorov, saj se ti iz leta v leto zmanjšujejo. To po mnenju Noča pomeni, da se zavest ljudi o pomenu čebel zvišuje. Prepričan je, da bolj pazijo na to, kdaj in kako uporabljajo določena fitofarmacevtska sredstva. Pri tem je pomagala tudi država, ki je sredstva, ki so bila problematična za čebele, omejila oz. prepovedala.

"Najbolj ključno je, da se zavedamo pomena čebel in drugih opraševalcev, saj je vsaka tretja žlica hrane odvisna od njih. Če ravnamo s fitofarmacevtskimi sredstvi po navodilih proizvajalcev, zmanjšamo tveganje za čebele in to se je v zadnjih letih bistveno popravilo," je vesel Noč.

Želijo si konstantnih zimskih temperatur
Se pa čebelarji že ozirajo v novo leto, za katerega upajo, da bo po vremenu ugodnejše za čebeljo pašo. Letošnja zima se je začela z zelo hladnimi temperaturami, kar je idealno za čebele. Čebelarji si želijo, da so od konca novembra pa do februarja temperature čim bolj konstantne in ne pretople. Čebelam namreč mraz ne škodi, najbolj so na udaru ob nihanju temperatur, ki jih je zadnja leta vse več.

Če se temperature med zimskim časom, na primer januarja, dvignejo na od 10 do 15 stopinj Celzija, čebele to razumejo kot prebujanje pomladi in razširijo svoje gnezdo. Ko spet pritisne mraz pa morajo gnezdo spet skrčiti, zaradi česar porabijo več hrane.

Čakajo na 20. maj 2018
Veselijo se tudi, da je Sloveniji uspelo s pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. Združeni narodi so namreč pred dnevi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel.

Glavni pobudnik ideje za svetovni dan čebel je prav Noč, ki opozarja, da je svetovni dan samo prva etapa. "Dan ni namenjen temu, da bomo praznovali praznik čebel, ampak predvsem, da se bo svet zavedal pomena čebel in da bomo ustvarili pogoje, da bodo čebele sploh lahko preživele. Sprejeti bo treba ukrepe, da bodo čebele nadaljevale svoje poslanstvo, saj je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševalcev," je še dodal Noč.

Čebele v zadnjem obdobju na območju intenzivnega kmetijstva vse bolj ogrožajo okoljske nevarnosti. Njihovo naravno okolje se krči, pogoji za preživetje pa postajajo vse slabši. Medovita območja izginjajo zaradi vse številčnejših monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije obdelovanja monokultur in obdelovanja travišč, ki čebelam le v kratkih obdobjih zagotavljajo potrebno hrano.

Ob tem si Noč želi, da bi bila razglasitev svetovnega dneva tudi gospodarska priložnost za Slovenijo; podobno kot blagovna znamka Mozart za Avstrijo - da noben turist ne bi odšel iz Slovenije brez vsaj enega čebeljega izdelka.