"Kar se tiče onesnaževanja s kemijskimi onesnaževali, lahko rečemo, da je naše morje kar čisto," pravi Oliver Bajt, ki se na Morski biološki postaji Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, ukvarja predvsem z onesnaževanjem in mikroplastiko v morju. Koncentracije kovin, ogljikovodikovih spojin, pesticidov in drugih klasičnih onesnaževal v našem morju niso problematične: "Čeprav imamo intenzivne dejavnosti, kot sta pomorski promet in zelo gosto naseljenost v obalnem pasu. Kar se tega tiče, je naše morje zelo čisto," še enkrat poudari Bajt.

Le občasno imamo glede na evropske standarde v vodi nekoliko povišane koncentracije organokositrovih spojin, ki so v morje prišle z barvami za ladje. Organokositrove spojine so se pred leti namreč barvam dodajale zato, da so preprečile obrast ladij, bark in čolnov z algami, pojasni Bajt in doda: "Toda meje so nizke in stanje se izboljšuje. Prepovedane so že deset let, vendar se nekoliko tega še vedno dobi v morju." Trenutna koncentracija organokositrovih spojin je nekoliko povišana, če upoštevamo meje, ki jih določajo evropske smernice, a se z leti se stanje izboljšuje.

Čistilne naprave na Obali upoštevajo poletno množico turistov
Slovensko morje je z vidika kemijskih spojin torej čisto, a če v pogled na čistočo morja vključimo še odplake, se slika lahko obrne. Z njimi namreč v morje prihaja veliko organske snovi oziroma hranil za alge in fitoplankton, pojasni Bajt: "Seveda se lahko v določenem času ta organska snov posede na dno, se razkraja in povzroči pomanjkanje kisika."

A tudi tu se stanje izboljšuje, odkar so posodobili obe čistilni napravi na Obali, v Piranu in Kopru, pravi Bajt. Napravi sta stari slabih deset let in ne le filtrirata, ampak prečiščujeta komunalne odplake. Gre za mikrobiološki postopek, pri katerem bakterije razkrajajo organsko snov, ki je v vodi. "Voda se prečisti, ne samo filtrira, zato je stanje v zadnjih letih bistveno, bistveno boljše," je zadovoljen Bajt, ki poudari, da so bile čistilne naprave zasnovane tako, da upoštevajo močno povečano število prebivalcev poleti in za zdaj to še zmorejo.

V slovenskem morju precej mikroplastike
Kar se tiče odpadkov mikroplastike in plastike, pa rezultati, ki so jih pridobili na inštitutu za vode v Ljubljani, kažejo, da je pri nas mikroplastike, ki plava v morju, kar precej, opozarja Bajt: "To je povezano tudi z razmerami v Tržaškem zalivu, ker vemo, da je tu precej zaprta cirkulacija. Izmenjava z odprtim morjem na severnem Jadranu je omejena, zato se tukaj snovi kopičijo, tako onesnaževala kot mikroplastika." Tudi tokovi iz južnejših delov Jadranskega morja prinesejo plastiko, ki nato plava na površini našega morja, zato so pri nas koncentracije plastike nekoliko višje kot v drugih delih Jadrana.

O škodljivosti mikroplastike Bajt pravi, da gre za precej novo področje, a da nekateri izsledki kažejo, da se iz plastike izločajo določene snovi, ki so plastiki dodane zato, da spreminjajo njeno strukturo in jo mehčajo. Te snovi se lahko izločijo šele, ko pride plastika v stik z nekim organizmom. "Koliko je dejansko teh snovi, ki se sproščajo iz plastike, to je precej novo področje, tukaj študije komaj potekajo," pojasni Bajt in doda, da mikroplastiko najdemo v izdelkih, kot so razni pilingi, kreme, zobne paste, hkrati ta plastika prihaja iz pralnih strojev, ki drobijo sintetična vlakna oblačil, to je primarna mikroplastika. Sekundarna mikroplastika pa nastane zaradi mehanskih procesov razgradnje večjih kosov plastike, ki se drobi v vedno manjše delce.

Na plastiko, ki plava po morju, pa se lahko vežejo tudi druga organska onesnaževala, ki so v morju. Večji kosi lahko fizično poškodujejo morski živelj. Dogaja se, da pridejo v želodec, organizmi se ne morejo več prehranjevati in poginejo, nekateri se zapletajo v mreže ipd. Potem so tu še najmanjši koščki, ki se merijo v nanometrih, ki naj bi lahko prehajali v krvni obtok in celice. "A tudi drugi nanodelci so lahko s tega vidika problematični," pojasni Bajt.

Ocean je svetovni medij
Statistični urad RS opaža, da se stanje, povezano z nastajanjem odpadkov iz plastike, z leti sicer izboljšuje, kar kaže, da smo ljudje okoljsko čedalje bolj ozaveščeni in da so bili ukrepi na tem področju pravilni. Tudi po opažanjih Bajta se v razvitem delu sveta onesnaževanje že zmanjšuje, saj je proti onesnaževanju sprejetih že veliko ukrepov, zato pa na drugih koncih sveta onesnaževanje še vedno narašča. "Ocean je svetovni medij in seveda to potuje tudi na druge konce sveta," še sklene Bajt in doda, da onesnaževanje oceanov s plastiko in odpadki po svetu še vedno narašča.