Sušne razmere v Sloveniji se zaostrujejo, državo zajemajo vročinski valovi. Po podatkih Agencije RS za okolje je bil avgust v povprečju za 3-4 stopinje toplejši kot med letoma 1971 in 2000, v osrednji Sloveniji celo za skoraj 5 stopinj. Ob tem so padavine redke. A njihovo pomanjkanje po mnenju ekologa Antona Komata ni edini razlog za sušo v državi.

Komat opozarja, da kratkoročno na zalogo podtalnic, iz katerih se načrpa 98 odstotkov javnega vodovoda, ne vplivajo toliko padavine kot naravne strukture, ki pa se v Sloveniji uničujejo z infrastrukturnimi posegi in regulacijami rek. "Ne samo to, da so uravnane v ravne odtoke, tudi njihovi bregovi so posekani, torej vsa vegetacija je v glavnem odstranjena, uničeni so poplavni gozdovi, stranski rokavi, rečne loke, torej vse tisto, kar je narava ustvarila, da zadržuje vodo v pokrajini." Komat je še dodal: "Torej mi smo ustvarili en sistem hitrih odtokov vode iz Slovenije ven. Posledica tega so ne samo poplave v spodnjih tokih rek, ampak suša v zgornjih tokih, kar je čisto običajen pojav pri taki neumnosti."

Sušo pa po mnenju Komata povzroča tudi uporaba pesticidov v kmetijstvu. "S pesticidi se uničuje humus. Če ima prst dovolj humusa, potem se zadržuje voda po analizah 40-60 odstotkov dlje, kot če ga nima."

Ministrstvo se ne strinja
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje se s tem mnenjem ne strinjajo. "Po nam dostopnih znanstvenih podatkih ne obstaja neposredna povezava med uporabo pesticidov v kmetijstvu in možnostjo nastanka suše. Sušna obdobja so v zgodovini obstajala, še preden so se pesticidi uporabljali v kmetijstvu, zato je vzročna zveza malo verjetna," pojasnjujejo na ministrstvu, kjer še dodajajo: "Tudi podatek, da pesticidi uničujejo organsko fazo v tleh, nam ni znan. Glavnina pesticidov je organskega izvora, torej njihova uporaba lahko le poveča delež organske faze v tleh in ne zmanjša, res pa je, da imajo lahko pesticidi vpliv na talne mikroorganizme, ki lahko vplivajo na nastanek organske faze, ni pa znanstvenih podatkov, ki bi te vplive dokazovali."

Slovenija - vodno zelo bogata država
Slovenija se sicer uvršča med vodno zelo bogate države v Evropi. Skupna količina vode na prebivalca tako skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Po podatkih Eurostata ima Slovenija peto največjo sladkovodno zalogo na prebivalca, za Islandijo, Norveško, Finsko in Švedsko. Pa smo tudi med največjimi porabniki vode?

Medtem ko je bilo v letih 2008 in 2009 v državah EU-ja v povprečju porabljenih 70 m3 vode na prebivalca, je bila ta številka v Sloveniji v letu 2010 43 m3. V gospodinjstvu pa je na dan vsak prebivalec porabil približno 117 litrov.

V nekaterih delih države huda suša
Kljub na splošno bogatim vodnim zalogam se v nekaterih delih države pojavljajo težave z oskrbo z vodo. Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin so vrednosti zalog podzemnih vod avgusta zelo nizke na kraškem območju južne Slovenije. Ponekod ne zagotavljajo več nemotene oskrbe s pitno vodo. Količinsko najbolj ogrožen je vodonosnik zaledja izvira Rižane. Rižanski vodovod je tako na začetku avgusta razglasil prve varčevalne ukrepe in celo predvidel odklope vode, a se to še ni zgodilo.

Medtem kmetje na območju občine Nova Gorica poročajo, da je ponekod stanje zaradi suše katastrofalno, saj je uničen ves pridelek. Pomanjkanje vode čutijo tudi na Dolenjskem. Na Komunali Novo mesto, ki s pitno vodo oskrbuje 33.000 prebivalcev osmih dolenjskih občin, so poudarili, da količina njihovih vodnih virov upada, raven podtalnice se niža, padavin pa je na omenjenem območju v zadnjih letih za 40 odstotkov manj. Rešitev za zdaj vidijo le v varčevanju.

B. V.