Seizmologi svarijo pred potresi v Sredozemlju. Foto: epa
Seizmologi svarijo pred potresi v Sredozemlju. Foto: epa
Grška obala
V nevarnosti so predvsem grške obale. Foto: epa

Na letni konferenci na Dunaju so znanstveniki opozorili, da bi bil lahko potres, ki je konec preteklega leta v Indoneziji povzročil uničujoče cunamije, le prvi v vrsti velikih premikov zemeljske skorje v naslednjih desetih do petnajstih letih.

Med bolj potresno ogrožena območja naj bi sodilo tudi Sredozemlje, v nevarnosti pa naj bile predvsem obale Grčije in Turčije.

Viktor Kosobokov z Mednarodnega inštituta za predvidevanje potresov v Moskvi je povedal, da so se štirje najmočnejši potresni sunki preteklega stoletja zgodili v dvanajstletnem obdobju med letoma 1952 in 1964, iz česar bi lahko sklepali, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo več potresov, podobnih tistemu, ki je prizadel Indonezijo. Na ogroženost Evrope je s študijo o zgodovini cunamijev v Evropi opozoril profesor bolonjske univerze Stefano Tinti, ki je ugotovil, da je Evropo do danes prizadelo vsaj 232 cunamijev.

Hrvaški strokovnjak Mirko Orlić pa je povedal, da so v samem Sredozemlju v preteklosti opazili cunamije z več kot deset metrov visokimi valovi. Med temi je morda najbolj poznan tisti, ki je leta 1380 pred našim štetjem prizadel območje Egejskega morja, z njim pa nekateri povezujejo legendo o Atlantidi. Jadransko morje so v bližini otoka Gargano največji cunamiji prizadeli leta 1627, ko so dosegli štiri do šest metrov v višino.