Londonski inštitut CDP je po poročanju nemškega portala Deutsche Welle preverjal mesta na vseh celinah. Po teh raziskavah jih 43 odstotkov nima načrtov za ukrepanje.

Nekatera mesta na tem področju sicer napredujejo, v številnih pa so tovrstni načrti potrebni takoj, da se zavarujejo prebivalci urbanih območij, ki se hitro širijo.

93 odstotkov mest, ki so bila predmet raziskave inštituta CDP v letu 2020, je priznalo, da se spoprijemajo s "precejšnjim tveganjem", ki bo verjetno prizadelo prebivalce, ki so že zdaj ranljivi.

Mestni svetniki, ki so priče požarom, vročinskim valom, sušam, neurjem in dviganju morske gladine, lahko ta tveganja zdaj vidijo in občutijo, je dejala Mirjam Wolfrum iz CDP-ja.

Dodala je, da se je število mest, ki razkrivajo podatke raziskovalcem CDP-ja od njihovega prvega poročila leta 2011, povečalo za 17-krat.

CDP predvideva, da bo do leta 2030 400 milijonov ljudi živelo v slabo pripravljenih mestih. Četrtina mest, ki so jih raziskovali, se je pri svojem neukrepanju sklicevalo na "proračunske omejitve".

Inštitut je med področja, ki bodo do leta 2050 najbolj prizadeta zaradi podnebnih sprememb, uvrstil zaloge vode v mestih, kanalizacijske sisteme, javno zdravje in bioraznolikost.

Mesta po svetu so odgovorna za okoli 70 odstotkov toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, dodajajo v CDP-ju.

Med rešitvami se ponujajo več zelenih prostorov, recikliranje, javni prevoz.

Lani pa je le 50 odstotkov mest, ki so posredovali podatke, sprejelo ukrepe za zmanjšanje izpustov v stavbah, 42 odstotkov se jih je spopadalo z izpusti v prometu, 34 odstotkov pa je ukrepalo na področju razogljičenja električnega omrežja, ugotavlja raziskava inštituta.

812 mest, ki so jih raziskovali, skupaj potrebuje vsaj 72 milijard dolarjev za financiranje okoljskih projektov, sporoča CDP, tri četrtine teh mest pa se za financiranje in inovacije zanaša na zasebni sektor.