Na današnji dan se po vsem svetu zaznamuje dan konvencije Združenih narodov o boju proti širjenju puščav oziroma dezertifikaciji in degradaciji tal. Agencija za okolje (Arso) je ob tej priložnosti skupaj z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani pripravila knjižico z naslovom Izzivi Slovenije na področju suš in degradacije tal. Poleg elektronske oblike bo kmalu dostopna tudi v knjižni.

Kot pojasnjujejo v agenciji, je do danes h Konvenciji Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji pristopilo 193 držav, ta konvencija pa je edini zavezujoči mednarodnopravni dokument na okoljskem področju, ki pokriva tla. Čeprav samo ime konvencije vključuje le dezertifikacijo, pa konvencija vsebinsko pokriva tudi problematiko degradacije tal in suš, še dodajajo.

Vpliv tudi na emigracije
Vsi trije pojavi po njihovih navedbah ogrožajo varnost ljudi, saj vplivajo na razpoložljivost in kakovost hrane ter pitne vode, onemogočajo gospodarski razvoj in celo ogrožajo domove in prisilijo ljudi v emigracijo.

Zato je v splošnem poslanstvo konvencije usmerjeno predvsem v izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostnega razvoja preko povečevanja pridelovalne sposobnosti zemljišč, sanacije degradiranih zemljišč ter ohranjanja in trajnega gospodarjenja s talnimi in vodnimi viri.

Slovenija bogata s padavinami, a vedno bolj tudi s sušami
Slovenija je v splošnem dokaj bogata s padavinami, saj najbolj suhi predeli v povprečju prejmejo okrog 800 litrov padavin na kvadratni meter, najbolj namočeni pa več kot 3.500. Ob tem je poplavno ogroženih 15 odstotkov ozemlja. Zato je, še posebej na dan, kot je današnji, morda težko razumeti, da suše povzročajo resne težave v Sloveniji.

Vendar pa hkrati opozarjajo, da je suša v zadnjih 50 letih prizadela večji del Slovenije kar štirinajstkrat, od tega osemkrat po letu 1990 in petkrat po letu 2000. S predvidenimi podnebnimi spremembami naj bi se pogostnost in izrazitost suš v Sloveniji še povečala.

Kmetijska zemljišča se zaraščajo
Hkrati pa se tudi veča delež gozda v Sloveniji, ki jo uvršča na tretje mesto v Evropi, pri čemer se je tako visoko uvrstila šele pred desetletji. Leta 1875 je bil namreč na tem ozemlju delež gozdov le 35,4-ostoten, leta 1947 se je delež gozdnatosti povečal na 42,2 odstotka, do leta 1990 pa je gozd pokrival že več kot polovico ozemlja (53,2 odstotka) in kot kaže, se zaraščanje kmetijskih zemljišč še nadaljuje.

V spodnji galeriji si oglejte nekaj grafov o ogroženosti pred sušo, širjenjem puščav, sposobnosti tal za zadrževanje vode, količine padavin in rabe tal v Sloveniji.
(kliknite na slike za povečavo) Vir: ARSO