načrtuje odprtje velikanskega rudnika zlata v osrčju Transilvanije.

Rudarska družba Gabriel Resources načrtuje izkop 300 ton zlata izpod štirih gora, ki obdajajo slikovito vasico Rosia Montana. Rudnik naj ni bil največji površinski rudnik v Evropi. Romunski poslanci naj bi o zakonu, ki bi dal zeleno luč za rudnik, glasovali kmalu, strokovnjaki pa pravijo, da podjetje in vlada panično skrivajo podatke, piše AFP.

Kanadska družba, ki ima 80-odstotni delež v Rosia Montana Gold Corporation (RMGC), namerava uporabiti večje količine cianida za ločevanje zlata od kamenja. Odpadni material s težkimi kovinami in cianidom naj bi nato skladiščili v umetnem jezeru v dolini Corna, ki pokriva 360 hektarjev in je zajezen s 180 metrov visokim jezom.
Nevarne prelomnice
A geologi opozarjajo, da je dno jezera prepredeno s prelomnicami, ki bi omogočale strupenim snovem, da pronicajo v tla, in obtožujejo družbo, da je uporabila načrte, s katerih so te prelomnice preprosto izbrisali. Stefan Marincea, odpuščeni direktor romunskega geološkega inštituta, ob tem kaže zemljevide iz leta 1979, na katerih so prelomnice jasno vidne.

"Območje je izjemno prepustno, tveganje podvodnega onesnaženja pa zelo veliko," je dejal Marincea, ki ga je vlada odpustila nekaj dni za tem, ko je isto povedal pred parlamentarnim odborom za analizo načrtov Kanadčanov. "Ne vidim nobenega razloga za odpustitev, razen tega da sem vztrajal pri resnici, kar bi lahko ujezilo nekatere ljudi danes, a bo čez 20 let še vedno držalo."
Družba trdi, da ni nikdar ponaredila dokumentov in da je "v dobri veri" uporabila zemljevid geološkega inštituta, ki ne prikazuje nobene potencialno nevarne prelomnice. A da so na območju Corne zaznali 19 odprtih prelomnic, od katerih najmanj ena poteka pod jezom, trdi tudi geolog Costin Andrei.

Potvarjanje raziskav in poročil
Marincea je tudi obtožil svoje predhodnike na inštitutu, da so potvorili poročilo strokovnjakov iz leta 2011. Prejšnji direktor inštituta naj bi mnenja strokovnjakov popolnoma prezrl, ministrstvu za okolje pa zagotovil, da je jezero popolnoma varno za hranjenje strupenih odpadkov. Oblastem pa ni bil predan tudi še en ključni dokument, raziskava o pomenu kulturne dediščine in starorimskih rudarskih galerij - najobsežnejših na svetu - Rosia Montane, v kateri arheološki strokovnjaki poudarjajo njen izredni pomen za svetovno kulturo.

Kelemen Hunor, nekdanji kulturni minister, ki je raziskavo leta 2009 naročil, pravi, da je bil dokument mišljen zgolj kot sredstvo njegovega lažjega odločanja in da ni imel "nobene dolžnosti" ga objaviti. Zdajšnji kulturni mister Daniel Barbu pa pravi, da bogate dediščine kraja ne vidi kot oviro za načrte RMGC-ja, zaradi česar so ga romunski arheologi, zgodovinarji in arhitekti nemudoma pozvali k odstopu. Štirje izmed njih, člani državnih odborov, ki odgovarjajo kulturnemu ministrstvu, so bili takoj za tem odpuščeni.

Organizacije Barbuja zdaj obtožujejo, da je gladko prezrl omenjeno raziskavo, da bi tako zadovoljil kanadsko družbo. Tej naj bi se že ves čas dobrikali tudi romunski predsednik, premier in minister za okolje.