Vlada je 24. april za slovenski dan brez zavržene hrane razglasila pred desetimi dnevi. Pobudo so dali partnerji projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane – Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, podjetje TAM-TAM, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno.

Slovenski dan zavržene hrane so partnerji projekta na pobudo Lidla Slovenija in programa Ekošola zaznamovali že lani in predlani. Tako je 24. april letos že tretje leto dan, namenjen tematiki zavržene hrane. Prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrane, ki ga je s podporo Organizacija ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila Generalna skupščina ZN-a, pa so po svetu zaznamovali 29. septembra 2020.

Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2021 pa že okoli 143.000 ton. Po oceni statističnega urada je bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela, okoli 60 odstotkov pa je bilo neužitne hrane, kot so kosti, olupki, jajčne lupine in podobno.

Največ odpadne hrane je lani nastalo v gospodinjstvih

Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane so zavrgli 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.

Vlada je ob razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane poudarila, da bi bila lahko količina zavržene hrane precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki. Z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane bi tako lahko količino zavržene hrane zmanjšali ali celo preprečili, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Količin zavržene hrane se po navedbah pobudnikov dneva brez zavržene hrane pogosto niti ne zavedamo, pomenijo pa resno grožnjo za okolje, saj prispevajo k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst, degradiranju prsti, obenem pa skupaj s hrano zavržemo tudi ogromne količine za njeno pridobivanje porabljene vode in energije.

Na svetovni ravni se po pojasnilih kmetijskega ministrstva približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. Kar negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano.

Aktivnosti v šolah in vrtcih

Glavnina dogajanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane je potekala v šolah in vrtcih po državi, kjer so se v okviru številnih aktivnosti otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane.

Etri skupina pa je pod pokroviteljstvom Lidla Slovenija v enoti Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah zagnala nov inovativen koncept – predelovalni obrat Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih in omogoča predelavo manjših količin pridelkov. Mini tovarna deluje v okviru socialne zadruge in zaposlitvenega centra Allium.

Na prireditvi ob zagonu projekta je sodelovala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ob njej pa še državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, dekanja ljubljanske biotehniške fakultete Marina Pintar ter prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanj na omenjeni fakulteti Aleš Kuhar.