Pasma izvira - kot je mogoče sklepati že iz imena - iz Bostona, in sicer nekje iz 70. let 19. stoletja. Nastal je s križanjem angleškega buldoga in belega angleškega terierja.

Primeren predvsem za stanovanje, ne pred hišo
"Neki mit je, da naj bi bila pasma včasih namenjena temu, da so psi lovili podgane po tovarnah. To so bili sicer predniki te pasme. Drugi mit oziroma resnica je, da dejansko izvirajo iz pasme bulterier, ki pa je bila včasih bojni kuža. Z leti so to pri tej pasmi popolnoma izničili, tako da bostonski terier ne kaže več nobenih nasilnih, agresivnih znakov," je dejala skrbnica tovrstne psičke Ajda Gregorčič. Seveda je osebnost psa - tako kot pri drugih pasmah - odvisna od primerne vzgoje oziroma socializacije. Bostonski terierji so inteligentni, živahni in zelo ljubeči psi, ki pa utegnejo biti večkrat tudi zelo trmasti. "Zelo priročen je za življenje v stanovanju in za ljudi, ki imajo zmerno dnevno količino gibanja, ker to ni pasma, ki bi potrebovala veliko telesne dejavnosti, potrebuje pa vsakodnevno mentalno zaposlitev," je dodala Gregorčičeva.
Majhni psi iz treh barvnih skupin
Bostonski terier je v Sloveniji čedalje bolj priljubljen, izjemno priljubljen pa je tudi čez lužo, saj je v Združenih državah Amerike ta pasma med petimi najbolj priljubljenimi. "Postaja vse bolj popularna zaradi svoje velikosti in količine nege, ki ni tako zahtevna kot pri velikih dolgodlakih psih." Gre za majhne pse, visoki so med 30 in 43 cm, delijo pa se na tri težnostne skupine: pod 6,8 kg, od 6,8 do 8,6 kg in od 9 do 11,3 kg. Tudi glede barve se delijo na tri skupine: tjulnjo, progasto in črno. "Te barve so si med seboj zelo podobne, od daleč pa so nekako videti vse črno-bele."
Paziti je treba na prehrano
Bostonski terierji zelo radi jedo, zato je treba paziti, da se ne zredijo preveč, saj to psu vsekakor ne koristi. Načeloma so zdravi psi, pri katerih pa se vseeno lahko pojavijo nekatere zdravstvene težave. Že v rani mladosti psa je priporočljivo opraviti zdravstveni test. "Bostonski terier ima nekaj težav, kar zadeva dihanje, mogoče tudi kar nekaj mogočih dednih bolezni in pa alergij, ki se razvijejo v prihodnosti," je še dodala Gregorčičeva in priznala, da je imela njena psička Aurora pred kratkim tudi mladičke, a so se doma kljub lepi izkušnji odločili, da je bilo to njeno prvo in zadnje leglo. "Imeti leglo doma je bila za nas prva in najverjetneje tudi zadnja izkušnja, saj smo mnenja, da se psi v te namene ne smejo izkoriščati. Psičkov je več kot preveč na svetu, tudi brezdomnih, tako da legel več ne bomo imeli."