"Krmljenje ptic ima svojo sporočilnost. Je vzgojno in tako se nekako oddolžimo naravi za škodo, ki jo ljudje delamo s tem, ko smo okrnili naravne vire hrane pticam," je povedal Ivan Esenko, ljubitelj narave, fotograf in pisatelj. Dodal je: "Zato ima to velik pomen, sploh v Sloveniji, kjer smo ljubitelji ptic. Če pogledamo stare pisce, na primer Frana Erjavca, ki je večino svojih živalskih opisov posvetil ravno pticam."

Krmilnice kot dopolnilni vir hrane
Med številnimi ljubitelji živali obstaja teza, da ptic ni priporočljivo hraniti s krmilnicami, saj naj bi jih s tem odvrnili od hranjenja v naravi, a to je daleč od resnice. "Če naredimo primerjavo letošnje zime z lansko, ki je bila bogata s ptičjo hrano in ko je bil obisk krmilnic po Evropi skromen, je letos malce drugače. Namreč, ptice dajejo vedno prednost virom hrane v naravi, šele potem se odločajo za tisto v krmilnici, zato naj nas nikakor ne skrbi, da bomo s tem ptice razvadili in jih odvrnili od naravnih virov hrane. To je vedno dopolnilno," je poudaril in dodal, da je za ptice najprimernejše sončnično seme. "Vseeno je, ali je črno ali pisano. Morda je črno boljše, ker je manjše in morajo ptice večkrat ponj, tako da imamo več opazovalnih užitkov. Sicer pa je bil goveji loj prva znana hrana, ki jo je človek ponudil pticam v hudih zimah, kar tudi dokazuje, da smo bili tej skupini oziroma vrsti živali že od nekdaj naklonjeni."
Obisk krmilnice kot bioindikator
V Sloveniji krmilnice najpogosteje obiskujejo vrabci in sinice, v gozdovih tudi brglezi in šoje. "Obisk ptičje krmilnice je pomemben tudi kot bioindikator, kje živimo. Naj vas ne razočara, če pridejo samo vrabci, golobi ali kakšna sinička. Tudi vrabci imajo v okolju izjemen pomen. Verjemite mi, da tisti mladiči, ki odrastejo, ne odrastejo od pšenice ali takšnih dobrot, temveč od žuželk, ki bi nam sicer grenile življenje na vrtu. Zato so vrabci enakovredni drugim gostom. Več jih je, niso tako pestro obarvani, ne kitijo se s pesmico, kot se morda lišček in podobne lepe vrste ptic," je še povedal Esenko.