Ko slišimo za terapevtske živali, po navadi pomislimo na pse in mačke, a živalski svet premore še veliko več "terapevtov", med njimi so prašički, kunci, ježi, tudi bradate agame. A vsaka žival ni primerna za terapevta. "Te živali morajo imeti zelo visok tolerančni prag. Morajo biti socializirane," je dejala Meta Štravs iz društva Ambasadorji nasmeha.

Tudi živali morajo opraviti preizkus
V televizijski oddaji O živalih in ljudeh je ekipa TV Slovenija, na čelu z Mojco Recek, obiskala društvo in preverila, kako oziroma na kakšen način lahko živali pomagajo ljudem. Najprej so spoznali pujso, ki je stara osem mesecev in se šele šola za terapevta. "Najprej bo imela štiri konce tedna tečaj, nato imava pred komisijo za šolanje izpit," je dejala Štravsova in poudarila, da bo žival terapevtsko delovala na obiskih v šolah, vrtcih, tudi v domovih za ostarele. "Fino je, ker lahko pujsa pripeljemo povsod tja, kjer so alergični na pasje in mačje dlake, saj na prašičjo dlako ne moremo biti alergični," je dodala.
Jež zazna vsako napetost
Terapevtska žival je lahko tudi jež. Lep dokaz za to je afriški beloprsi ježek Poldi, ki je star dve leti. Z ježi je treba biti zelo pozoren in umirjen, saj zaznajo vsako najmanjšo napetost. "Ježi so zelo občutljivi na vonj, so zelo glasni, tudi v naravi se jih zelo sliši, veliko pihajo. Treba se je umiriti, ker čutijo napetost. Ne sme biti nobenih hitrih gibov," je pojasnila Štravsova in dejala, da zmore jež največ 30 minut terapije naenkrat. "Hitro se vidi, kdaj je pod stresom, ker se mu bodice tako naježijo, da ga ne morem več držati z golimi rokami. Zvije se tudi v kroglo," je povedala.
Velikanska pomoč otrokom
Pa bradata agama? Gre za živali, ki so pretežno kopne, čeprav ima veliko ljudi do kuščarjev predsodke, pa so za človeka popolnoma nenevarne. "K nam je prišla kot posvojena žival. Navadila sem jo in sem jo dala v stik s svojimi otroki," je povedala Štravsova. Veliko pozornosti pri otrocih žanje tudi kunec. "Otroci so navdušeni, imajo ogromno vprašanj. So zelo veseli, marsikdo pa se jih tudi boji. Predvsem bradate agame, ker je to kuščar in ker naj se ga ne bi smelo božati. S pomočjo živali želimo otroke podučiti o živalih samih in o tem, kako ravnati z njimi. Vsaka žival, ki jo pripelješ domov, je odgovornost. Večina, ki jih imamo, živi okrog 12 let, kar je velika odgovornost," je še povedala Štravsova. Pojasnila je, na kakšen način živali pomagajo: "Sem specialna pedagoginja pri otrocih s posebnimi potrebami, pri razvoju grobe motorike in govornih sposobnosti. Ti otroci si prej zapomnijo imena živali kot naša imena. Zelo se jih veselijo, motivacija se jim poveča, naredijo gibe, ki jih morda ne bi. Stvari si zapomnijo bistveno bolje, kot če bi jih delali brez živali."

V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate izsek s snemanja oddaje. V celoti si jo lahko ogledate tukaj.