
"Ob 9. uri sem beloglavčkom odnesla prvi obrok hrane s sadjem in zelenjavo. Vsi so me pričakovali in me pozdravili z značilnim oglašanjem. Ob vstopu sem vse člane družine poklicala na vejo, s katere jim ponudim hrano. Prva je k meni prišla samica Frida, na kateri sem zagledala tudi mladička. Fridi sem z največjim veseljem ponudila grozdje, ki ga ima zelo rada. Fridi je sledil samec Pablo, ki pa je na moje presenečenje na hrbtu nosil še enega mladička," je dogodek opisala Zala Kuhar, oskrbnica beloglavčkov v Tropski hiši.
Kot so sporočili iz Tropske hiše, je beloglavček (Saguinus oedipus) kritično ogrožena vrsta opic iz Kolumbije. Po rdečem seznamu ogroženosti IUCN je vrsta umeščena med kritično ogrožene vrste, populacija pa v naravi še vedno upada.
Po ocenah strokovnjakov v naravi živi le še okoli 6000 beloglavčkov, med njimi pa je le 2000 osebkov reproduktivnih, je v sporočilu za javnost poudaril Simon Cirkulan, ustanovitelj in direktor Tropske hiše, ki sodeluje v projektu ex situ naravovarstva – gre za vzrejo živali v umetnem okolju zunaj njenega naravnega območja razširjenosti, da se na ta način ohrani vrsta. "Vzreja živali v umetnem okolju je lahko zadnja rešilna bilka za preživetje te vrste, preden jo človek izbriše s tega planeta," je prepričan Cirkulan.

Beloglavčke močno ogroža tudi nedovoljena trgovina s hišnimi ljubljenci, opozarja in dodaja: "Zaradi svoje majhnosti so te opice še vedno pogosti hišni ljubljenci, vendar se z vidika varovanja narave, veterine in dobrobiti živali to odsvetuje, nekatere države pa lastništvo nad primati tudi prepovedujejo. Vsaka eksotična živalska vrsta potrebuje ustrezne pogoje za normalno in zdravo življenje. Poleg specifične prehrane, svetlobe in temperature in ustreznega prostora opice potrebujejo tudi ustrezno socialno strukturo skupine, ki pa jo v stanovanju, kjer živimo ljudje, težko zagotovimo. Mlade živali za potrebe prodaje prehitro odvzamejo staršem in jih hranijo ročno. Takšen način lahko povzroči nepravilen čustveni razvoj osebkov in vedenjske anomalije."
Beloglavčki so v Tropsko hišo prišli leta 2021, ko so iz češkega vzrejnega centra za primate pripeljali Frido in Pabla. "Takrat smo začeli pripravo načrta, kako oblikovati veliko in zdravo družino in poskrbeti za večje število beloglavčkov v umetnem okolju. Upamo, da bodo nekoč potomci naših živali ponovno naseljevali naravno okolje te vrste, če bo to sploh še obstajalo in bo zaščiteno," razlaga Cirkulan.
Frida in Pablo sta starša postala že četrtič. "Dvojčka si starša izmenjujeta, občasno oba mladiča nosi Frida, takrat ju običajno doji, ali pa ju prenaša in greje le Pablo. Včasih vsak skrbi za enega. Mlajšim potomcem za zdaj še nista prepustila oskrbe mladičev. Razširjena družina deluje običajno, mladiča pa napredujeta v rasti in razvoju," so v Tropski hiši povzeli Zalo Kuhar.
Ta vrsta opice je zelo družabna, a monogamna žival. Družino tvorijo samec in samica ter njuni različno stari mladiči. Pari se lahko le vodilni par. Vodilna samica v zrak sprošča feromone, ki drugim samicam parjenje preprečujejo. Drugi člani družine pomagajo pri skrbi in vzgoji mladičev. Bolj dominantni mladiči matično skupino zapustijo in si na novem ozemlju s partnerjem iz druge družine oblikujejo svojo družino.
V Tropski hiši so se v zadnjih mesecih razveselili tudi številnih drugih podmladkov – med drugim so se skotili oz. izlegli: pritlikavi kunci, progaste monguste, pritlikave mare, avstralski ščinkavci in mladič zlatoglavega leviča.
Zanimivosti o beloglavčkih
- Beloglavčki imajo visoko razvito socialno skupnost. Sporazumevajo se s številnimi glasovi, razvili pa so tudi slovnico. Pomemben člen sporazumevanja so še vonjave, s katerimi označijo svoje ozemlje, ter govorica telesa, predvsem obrazna mimika.
- Beloglavčki spolno dozorijo med 15. in 18. mesecem. Nosečnost v povprečju traja 183 dni. Običajno se rodita dva mladiča, težka 15–20 odstotkov materine teže.
- Skupina beloglavčkov po navadi šteje od 2 do 9 živali. Nekatere večje skupine jih imajo tudi do 13. V skupini se razmnožuje samo dominanten par, ostali člani pa mu pomagajo pri skrbi in vzgoji mladičev.
- V ekosistemu so beloglavčki pomembni za raznašanje semen. Semena namreč pojedo s plodovi. Semena imajo običajno debelo ovojnico, ki je te opice ne prebavijo, zato jih izločijo z iztrebki.
- V naravi v povprečju beloglavčki živijo 13 let. Največja umrljivost je med mladiči. V umetnem okolju lahko živijo do 25 let.
Vir: Tropska hiša
Spodaj si lahko ogledate še nekaj fotografij družine beloglavčkov v Tropski hiši Celje. Foto: Svit Pintar/Tropska hiša Celje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje