"Zlatovranka je uradno izumrla vrsta v Sloveniji, nazadnje je gnezdila leta 2014 na Goričkem v zgornji dolini reke Ledave. Lani se je sicer pojavljala, ni pa več gnezdila," je na začetku pojasnil ornitolog Gregor Domanjko. Glavni razlog za zmanjševanje števila zlatovrank je spreminjanje kulturne krajine in uporaba pesticidov.

"Blizu meje v Avstriji v območju Stainz bei Straden je še zadnja populacija oziroma skupina zlatovrank v Avstriji oziroma v tem delu Evrope. Avstrijci namreč veliko sredstev namenjajo ohranjanju teh ptic, predvsem s kmetijskimi subvencijami oziroma s spodbudami pri rabi oziroma ohranjanju travnikov v Avstriji, na katerih se zlatovranke najraje prehranjujejo," je dodal.

Lovne preže v obliki črtke T
Prostovoljci Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps) ter zaposleni v Krajinskem parku Goričko so na travnikih v Ropoči in Muskavi postavili 38 lovnih prež. Z njimi bi radi izboljšali življenjske razmere zlatovrank. "Lovne preže v obliki črke T nadomeščajo naravne strukture v krajini, kot so posamezna drevesa, mejice, in iz katerih zlatovranke najraje gnezdijo. Te preže nadomeščajo tudi umetne tvorbe, kot so na primer žice na daljnovodih, iz katerih zelo rade lovijo. Postavili smo jih po večini na robovih travniških parcel ali pa tudi ob njivah, kjer zlatovranke najlažje vidijo prehajanje žuželk, ki jih tudi lovijo, obenem so pa te preže tudi na robovih parcel manj moteče za lastnike oziroma tiste, ki travnike oziroma njive uporabljajo," je priznal Domanjko.

Sklenil je: "V preteklosti smo opazovali, da so zelo primerne tudi za ujede, kot so kanje, srake, postovke, strnade in podobno. Iz preteklosti smo ugotovili, da ljudje vidijo ptice, kot so smrdokavre, zelene žolne, vodomci, šoje, ki so vsaj malo podobni ali pa si vsaj mislijo, da so podobni tem zlatovrankam."

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.