Slovenija je novembra 2016 vpisala pravico do pitne vode v Ustavo s 70. a členom, ki med drugim navaja, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da so vodni viri javno dobro, ki ga upravlja država. Toda po skoraj letu in pol Slovenija še ni pripravila ustreznih zakonskih in podzakonskih rešitev, kako izvajati zapisano v ustavi tudi v praksi.

Evropski poslanec Igor Šoltes je ob svetovnem dnevu vode organiziral okroglo mizo za naslovom Ali ustava drži vodo?, na kateri so sodelovali tako predstavniki strokovne javnosti, kot predstavniki nevladnikov. Šoltes je v uvodu opomnil, da se v sami praksi se ne bo spremenilo nič, če ne bo primerne zakonodaje.

"Ob vpisu pravice do pitne vode v ustavo se je pokazalo, da voda teče čez politične prepreke, a od takrat je to tudi žal vse, kar se je zgodilo. V Sloveniji smo že prevečkrat videli, da ustava prenese vse, a pitna voda je preveč pomembna, da bi dovolili, da tudi ta ustavni člen postane mrtva črka na papirju," je dejal.

Po njegovih besedah je tudi pomembno, da se vzpostavi ustrezen odnos do vode, ki terja ustrezno vzdrževanje, ustrezen infrastrukturni sistem in nadzor nad kakovostjo. Vse to pa prinaša določene stroške, tako da ne moremo pričakovati, da bo z ustavno pravico do pitne vode ta postala zastonj.

Voda je kompleksna zadeva
Leon Behin, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je glede zamude z ustrezno zakonodajo pojasnil, da je vzrok, da do izvedbe ustavnega zapisa pravice do vode še ni prišlo, ker je odprtih še veliko vprašanj, ki jih je treba uskladiti.

"Zapis je mogoče urediti tudi s spremembami zakonodaje o gospodarski javni službi, ki je stara že 25 let in jo je treba popraviti, z zakonom o podelitvi koncesij ter zakonom o varstvu okolja, in urediti vprašanje, ali je to izvirna pristojnost občin ali se poveča vloga države. Zatakne se pri podrobnostih, saj je treba oblikovati veliko premišljenih dejavnosti, pri čemer Ministrstvo za okolje in prostor to nalogo resno jemlje, saj smo z vpisom v ustavo postavili varovanje pitnih voda za človeka nad nekatere druge pravice," je dejal Behin in dodal, da je v bistvu dobro, da nismo preveč hiteli in smo se le pogovarjali. Odkrili smo, kako kompleksna zadeva je voda.

Kaj je to vodni vir?
Predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik je poudarila, da vodarska stroka meni, da vpis pravice do pitne vode pomeni velik poseg v sedanjo ureditev na področju voda. Spremembe, če ne bodo strokovno in premišljeno narejene, povzročijo tudi negotovosti.

Globevnikova je opozorila tudi različno razumevanje, kaj je v bistvu voda in kaj je vodni vir. "Nimamo enotnega zavedanja, kaj je to vodni vir, saj ga vsaka stroka in državljani drugače razumejo. Lahko je to vodno zajetje ali pa izvir, za stroko pa celotni vodni krog," je dejala.

Poudarila je, da pri usklajevanju z ustavo potrebujemo čim širši pristop: "Kot primer naj omenim, da 50 odstotkov vode za oskrbo v Sloveniji prejmemo iz podzemnih voda. Zato je zelo pomembno tudi to, kaj delamo z gozdovi, mokrišči in našimi rekami. Pri prenosu v zakonodajo in podzakonske akte je treba mobilizirati vse te vidike. Predvsem pa moramo spreminjati tudi zavest ljudi in vedenje o tem, je še dejala."

Na vrsti je politika
Nekdanji poslanec Pozitivne Slovenije, zdaj član kabineta kamniškega župana Marjana Šarca, Brane Golubović je vodil civilno iniciativo Za Slovenijo in svobodo, ki je zbrala več kot 56.000 podpisov za vpis pravice do vode v ustavo, pa je menil, da je zdaj na vrsti politika, ki mora vključevati stroko, da se določba ustrezno izvede v praksi. "Če smo v ustavo zapisali, da bomo trajnostno upravljali vode, ali je politika mislila z zapisom iskreno, ali je to naredila le zato, ker je bilo všečno? Država je namreč že povozila ustavno določbo z izdajo dovoljenja za gradnjo na ožjem vodovarstvenem področju," je opozoril.

Protipoplavne zaščite uničujejo hidrosistem
Naravovarstveni aktivist Anton Komat je poudaril, da v Sloveniji nujno potrebujemo organ, ki bo imel celovit vpogled v vodni krog: "Trenutno tega nimamo, niti ne vemo, kaj se s tem sploh dogaja. Vodni krog je trenutno razbit na nešteto koščkov, ki ga vsak po svoje upravlja. Vodni krog se upravlja kot podjetje v stečajnem postopku, kar je kriminal."

Trenutno pa v Sloveniji po njegovem mnenju veliko grožnjo slovenskim vodam predstavlja gradnja zaščite proti poplavam, ki po njegovem mnenju uničujejo hidrosistem rek: "Tako imenovani borci proti poplavam uničujejo reke, izsekavajo bližnjo vegetacijo, s čimer se v resnici še povečuje pojavnost poplav. Kapital je tisti, ki je to povzročil, da se nato pojavi kot rešitelj tega stanja. To je past, ki se dogaja na slovenskih rekah."