Torkovi nalivi s točo so najbolj prizadeli obalna območja, veter je lomil veje, prevračal smetnjake, hudourniki so poplavljali. Tudi današnji dan spremljajo krajevne plohe in nevihte.

"V glavnem bo deževalo bolj popoldne. Stvar se počasi umirja in procesi bodo intenzivnejši popoldne, ko se bo ozračje nekoliko segrelo," je za MMC povedal vremenoslovec Andrej Velkavrh.

V petek in soboto bo sončno in vse topleje
Dodal je še, da so plohe, popoldne tudi nevihte še mogoče v četrtek, potem sledi vročinski val. V petek in soboto bo sončno in vse topleje, obetajo se nam temperature okoli 30 stopinj Celzija. Vročina naj bi se nadaljevala tudi v naslednjem tednu.

Najvišje dnevne temperature bodo v sredo od 17 do 24 stopinj Celzija. V četrtek bodo najnižje jutranje temperature od 5 do 12, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 21 do 25 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

"Toča uničila med 80 in 100 odstotki pridelka"
Neurje s točo, ki je v torek najbolj prizadelo območje Slovenske Istre, je močno prizadelo kmetijske površine, saj je ponekod uničilo tudi med 80 in 100 odstotki pridelka, posebej pa so prizadete vrtnine, je za STA ocenila predsednica Kmetijske zadruge Agraria Jožica Bolčič.

Natančna ocena škode sicer za zdaj ni mogoča, saj so strokovne službe zadruge še na terenu, a je toča na marsikateri kmetiji v celoti uničila pridelek. Slika je sicer precej raznolika, saj se je neurje pojavilo v pasovih. Poleg vrtnin je toča uničila tudi veliko sadnega drevja, je dejala.

Stanje je zelo skrb vzbujajoče tudi zato, ker si obalni kmetje ne morejo obetati državne pomoči. Kot je pojasnila predsednica kmetijske zadruge, obstaja sicer možnost zavarovanja pridelka pred točo, vendar te možnosti v glavnem ne izkoristijo, ker ne zaslužijo dovolj, da bi pokrili lastno proizvodnjo, "kaj šele zavarovalne premije".

"Kmetje se omejujejo na pridelavo zase"
Bolčičeva prav tako meni, da pomoč, ki jo lahko zadruga ponudi kmetom pri nakupu semen in sadik, ne bo zadostovala, saj to pomeni ponovni zamik pri pobiranju pridelka, tega pa si kmetje v tem trenutku ne morejo privoščiti. Stanje je toliko hujše, saj se istrski pridelovalci poleg pritiska trga, nizkih cen in uvoza iz tujine že dve leti spopadajo z naravnimi ujmami, pravi Bolčičeva. Nazadnje je februarja letos pridelovalce na tem območju prizadela orkanska burja.

"Problem je tako pereč, da bo morala država pripraviti nek program sanacije pridelave zelenjave," zlasti kot povečanje samooskrbe, poudarja predsednica Agrarie. Že zdaj namreč opaža, da je kmetijske proizvodnje za trg vse manj, kmetje pa se vse bolj omejujejo na pridelavo za lastne potrebe.