Po nekaterih izračunih lahko ekstremno vreme, ki zajame več kmetijsko pomembnih regij, zmanjša pridelek skoraj za desetino, kar lahko vpliva na ceno hrane. Številni se sprašujejo, ali je v takih razmerah sploh mogoč prehod na trajnostne, pravične in odporne prehranske sisteme v skladu s cilji Evropske komisije.

Spremenjene značilnosti podnebja, kot so tople zime brez snega, suša v vseh letnih časih, poletja z obsežnimi sušami, na drugi strani pa jačanje padavin s poplavami, gozdni požari, vetrolomi ... Vse to je realnost našega prostora, kjer opažamo veliko medletno in sezonska variabilnost. Skrb vzbujajoči so predvsem t. i. kaskadni vplivi.

Kot opozarja agrometeorologinja Andreja Sušnik z Agencije za okolje, je pri večletnih rastlinah značilno, da se kar vrstijo neugodni vremenski dogodki, kar močno vpliva na pridelek. Samo protitočne mreže ali namakalni sistemi niso dovolj. Zavarovanja pri zavarovalnicah pa so za mnoge pridelovalce predraga.

"Ne gre samo za neposredno škodo, ki jo vidimo v tem trenutku, ampak tudi za večjo občutljivost kmetijskih sistemov na škodljivce, bolezni ..." opozarja Andreja Sušnik. "Kmetijstvo je postalo izredno zahtevno, zato bo treba veliko energije vložiti v to, da bomo sploh imeli ljudi, ki bodo želeli v slovenskem prostoru kmetovati," še dodaja.

Neprilagojenost prehranskih sistemov lahko vodi v podražitve hrane in tudi družbene nemire. Prehranska varnost Slovenije po mnenju agrometeorologinje sicer še ni ogrožena, a opozarja, da je treba upoštevati podnebne spremembe. "Ne bodimo uspavani, da smo prehransko varni," poudarja.

Evropska komisija in slovenska kmetijska politika za dolgoročno prehransko stabilnost zagovarjata trajnostni koncept kmetovanja, kamor med drugim spadata zmanjšana raba fitofarmacevtskih sredstev in precizno, ekološko kmetovanje. A vse to in drugi inovativni pristopi se na same kmetije prebijajo prepočasi.