"Na letni ravni vzamemo 5000 vzorcev, ki jih testiramo za različne stvari, na pesticide jih analiziramo okoli 1000. To ne odvezuje odgovornosti proizvajalcev, ki živila dajo na trg," je povedala v. d. generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj.

Uprava po njenih besedah na spletni strani obvešča potrošnike o umikih živil, ki so še pri potrošnikih in so lahko škodljiva. Potrošnike obvestijo le, kadar je sporni proizvod še na trgovskih policah oziroma je upravičeno mogoče pričakovati, da ga imajo potrošniki še doma. V nasprotnem primeru potrošnikov ne obveščajo, saj “bi to lahko privedlo do tega, da bi potrošniki uživali manj sadja in zelenjave in bi več hrane zavrgli," je povedala.

O živilih, ki nimajo več roka uporabnosti, pa upoštevajo tveganje, ki ga predstavlja takšno živilo (pri kemičnih tveganjih, kot so tudi pesticidi, predstavlja tveganje daljše izpostavljanje, ne pa akutno tveganje za potrošnike).

Podoben sistem obveščanja imajo po besedah direktorice tudi nekatere druge evropske države, med njimi Italija, Estonija in Latvija.

Sorodna novica Koliko sliv in breskev, obogatenih z nedovoljenim pesticidom, so pojedli slovenski potrošniki?

Še leta 2020 je bil klorpirifos dovoljen

"Klorpirifros je bil dovoljen do leta 2020. Še vedno je dovoljen v nekaterih državah zunaj EU-ja. Ker ni bil odobren, ni postavljena mejna vrednost, zato se uporablja spodnja mejna vrednost, ki ni narejena glede izpostavljenosti oz. nevarnosti," je še pojasnila direktorica Znoj.

Kakšne ukrepe so sprejeli zaradi uporabe klorpirifosa pri slivah in breskvah?

"Pri odgovornih nosilcih dejavnosti smo preverili postopke umika in odpoklica, preverjali smo notranji nadzor pri izvajalcih dejavnosti, nosilci pa so že sami poostrili nadzor. O vsem smo poročali v sistem hitrega obveščanja v EU-ju, da bi obvestili države proizvajalke in prejemnice dela pošiljk," je na novinarski konferenci pojasnil direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabian Kos.

Glede očitkov o slabem obveščanju Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo rastlin je Kos dejal, da so za izvajanje notranjega nadzora živil in obveščanje potrošnikov odgovorni izvajalci živilskih dejavnosti, kar od njih zahteva tudi evropska zakonodaja.

Po njegovih besedah so zaostrili uvozne postopke za pošiljke sadja in zelenjave iz Srbije. Letos so na pesticide analizirali 21 pošiljk iz Srbije, v notranjem nadzoru pa 26 vzorcev in vsi so bili skladni s predpisi, je še pojasnil.

Ko je bil rezultat vzorčenja na mizi, je bilo sadje že dolgo prodano

Pri uvozu so letos vzeli 231 vzorcev, 21 jih je bilo neskladnih. Večino jih vzorčijo v Luki Koper, pa je pojasnila inšpektorica Nadja Škrk.

Uprava za varno hrano ni razkrila, kje vse so bile sporne slive in breskve na prodaj, tako da vemo le za Spar Slovenija in za trgovine Jager, kjer so informacijo potrdili sami. Ko je bil rezultat vzorčenja na mizi, je bilo sicer sadje že prodano, je še povedala inšpektorica.

Zato bi bila ta informacija za potrošnika po besedah inšpektorice nerelevantna. Pri odločitvi glede obveščanja gre tudi za vprašanje stopnje tveganja, saj ni šlo za aflatoksine ali patogene bakterije, pri katerih bi obstajalo resno tveganje, in bi potrošnike obvestili takoj.

Sedem ton breskev in neznana količina sliv

Škrk je še pojasnila, da so bile breskve uvožene v začetku julija, distribuirane pa v eno trgovsko verigo, ki je ob prejemu rezultata o vsebnosti pesticida vse breskve že prodala.

V primeru sliv pa so inšpektorji do ugotovitve o vsebnosti pesticida prišli v postopku v okviru letnega programa vzorčenja. Vzorec so, tako Škrk, vzeli zgolj za živila v trgovini, v katero je bilo dobavljenih 200 kilogramov teh sliv, in ne za celotno pošiljko. To pomeni, da je rezultat veljaven samo za ta del, pri tem pa je "neupravičeno sklepati, da so vse slive, ki so bile distribuirane, neskladne".

Slive, ki so jih vzorčili, so bile dobavljene teden dni prej, zato bi bila informacija o preseženih vrednostih že prodanega sadja za potrošnika po besedah inšpektorjev zgolj nepotrebno vzbujanje dvoma. Ob tem pa gre tudi po pojasnilih Škrk za vprašanje tveganja, saj ni šlo za denimo aflatoksine ali patogene bakterije. V tem primeru bi namreč obstajalo resno akutno tveganje in bi potrošnike obvestili takoj.

"Slovenija spada med bolj transparentne institucije, kar se tiče obveščanja potrošnikov. Trgovske verige so dolžne obveščati potrošnike," je povedala inšpektorica. V letni načrt vzorčenja gre 5000 vzorcev, preverjamo okoli 340 spornih spojin, je sklenila.

Sporen insekticid za zatiranje škodljivcev

Klorpirifos/klorpirifos-etil in klorpirifos-metil sta insekticida, s katerima v kmetijstvu zatirajo škodljivce na pridelkih, zlasti na sadju in zelenjavi. Ker pa povzročata poškodbe dednega materiala, delujeta toksično na živčni sistem ter imata lahko genotoksične in nevrološke učinke na razvoj otrok, je njuna uporaba v pripravkih za zatiranje škodljivcev v kmetijstvu od februarja 2020 v EU-ju prepovedana.