Na ustavno sodišče so se obrnili v družbi Interseroh, ki je imetnica okoljevarstvenega dovoljenja za upravljanje skupnega sistema upravljanja komunalne in nekomunalne odpadne embalaže ter imetnica odločb o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami in z odpadnimi baterijami in akumulatorji.

Nasprotujejo rešitvi iz novega zakona o varstvu okolja, da naj bi dejavnost skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti od leta 2023 opravljal le en subjekt za vsak tok odpadkov, in sicer neprofitno. Po zakonu bi morali proizvajalci sami ustanoviti tako organizacijo, njena naloga pa bi bila skrb za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev s čim nižjimi stroški in ne za čim večji dobiček, je v času sprejemanja zakona lani pojasnjevalo ministrstvo.

Nepričakovano naj bi prišlo do poslabšanja položaja podjetij

Pobudniki ustavne presoje zatrjujejo, da je s tem nepričakovano prišlo do poslabšanja položaja podjetij. Zakonodajalec za preoblikovanje sistema v neprofitnega naj ne bi imel stvarnega razloga. Med drugim menijo tudi, da je ureditev v novem zakonu v neskladju s pravico do zasebne lastnine ter pomeni nedovoljeno omejitev svobode ustanavljanja in opravljanja storitev. Prepričani so, da je država kršila evropska pravila o notifikaciji zakona Evropski komisiji.

Navedli so, da bi zaradi izpodbijane ureditve moralo delovanje ustaviti najmanj 24 gospodarskih družb, prišlo pa bi tudi do širših posledic za državo.

Ustavno sodišče je delno pritrdilo

Ustavno sodišče jim je pritrdilo pri določbah, pri katerih so navedli razloge za protiustavnost in hkrati tudi razloge za zadržanje njihovega izvrševanja, ter soglasno odredilo začasno zadržanje izvrševanja tretjega in četrtega odstavka 37. člena zakona o varstvu okolja, od četrtega do devetega in enajstega odstavka 38. člena, prvega odstavka 40. člena, 41. člena ter prvega ter od tretjega do šestega ter osmega in devetega odstavka 275. člena.

Del zahtev po zadržanju izvrševanja členov zakona pa je sodišče zavrnilo. Pojasnilo je, da je bilo treba zadržati izvrševanje vseh tistih določb zakona, ki so pomembne za začetek uveljavitve spremenjenega sistema skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti. "Zgolj tako je mogoče preprečiti nastanek težko popravljivih ali nepopravljivih škodljivih posledic, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanih določb," so sporočili s sodišča. Ustavno sodišče je sicer v odločitvi povzelo tudi stališče vlade, da zakon ustrezno in zakonito prenaša evropsko zakonodajo. Notifikacija zakona Evropski komisiji po navedbah vlade ni bila potrebna, zato ni prišlo do kršitve prava EU-ja.

Zadovoljstvo v družbi Interseroh: Zmagalo je okolje

V odzivu na sklep ustavnega sodišča so v družbi Interseroh zapisali, da je zmagalo slovensko okolje. Ustavno sodišče je zakonodajalcu in vladi podarilo čas, da v novi sestavi vnovič premisli sistem upravljanja odpadkov v Sloveniji, so prepričani. "Če želimo ohraniti slovensko okolje in premišljeno skrbeti za nastale odpadke, potrebujemo kakovosten in transparenten sistem, ki naj temelji na primerljivih praksah držav članic Evropske unije," je ob odločitvi povedala direktorica podjetja Interseroh Darja Figelj.

Pobudo za oceno ustavnosti so poleg podjetja Interseroh vložili še Interserohovi zaposleni, Interseroh Austria kot njegov družbenik in številni proizvajalci, so pojasnili. Pobudo je v imenu pobudnikov vložila Odvetniška pisarna Brezavšček Žgavec. Njen direktor Andrej Brezavšček je ob odločitvi poudaril, da je zakon sporen z vidika številnih pravnih vprašanj, kot so vprašanje načela enakosti pred zakonom, vprašanje načela pravne države in posega v pridobljene pravice obstoječih organizacij, vprašanje načela proste podjetniške pobude, vprašanje načela prostega pretoka blaga, storitev in kapitala znotraj EU-ja.

"Ustavno sodišče RS potrebuje čas, da ta vprašanja razreši, do takrat pa pozdravljamo sklep, da se izvrševanje zakona zadrži s ciljem, da ne nastane nepopravljiva škoda za vse poslovne subjekte, ki delujejo na tem trgu," so v Interserohu povzeli njegovo izjavo.

GZS že v času sprejemanja zakona opozarjal na pomanjkljivosti

Odločitev ustavnega sodišča, da začasno zadrži izvrševanje dela marca letos sprejetega zakona o varstvu okolja, so pozdravili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so vseskozi opozarjali, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir, učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tega novi zakon ne ponuja, so v zbornici poudarili v odzivu na odločitev ustavnega sodišča.

V zakonu predlagano določitev ene organizacije na en odpadni tok je GZS tako že v času sprejemanja zakona označeval kot pomanjkljivo, saj temeljito posega v obstoječo ureditev, namesto da bi jo nadgradila z vidika postulatov krožnega gospodarstva. Sporni so tudi kratki roki za tako obsežno preoblikovanje sistemov, saj so neulovljivi, meni izvršna direktorica GZS-ja za industrijsko politiko Vesna Nahtigal.

Kot pojasnjuje, so si odpadni tokovi in tudi značilnosti proizvajalcev posameznih skupin izdelkov zelo različni in so odvisni od geografije držav in kulturnozgodovinskih dejavnikov. "Če imamo pri embalaži več tisoč proizvajalcev, jih je pri novejših tokovih po prvih ocenah za določene tokove le peščica," je spomnila. Dodala je, da se bo GZS še naprej prvenstveno zavzemal za nadgradnjo in izboljšanje obstoječih sistemov, z možnostjo izbire izvajalcev.

Po prepričanju Vizjaka bi zakon postavil nove in zdrave temelje

Vlada je v odgovoru za ustavno presojo opozorila, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb pomenilo, da s 1. januarjem 2023 ne bi več obstajala pravna podlaga za uvedbo spremenjenega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Roki, določeni v 275. členu zakona, naj ne bi več vezali proizvajalcev, ki naj bi se zato znašli v pravni negotovosti.

Državni zbor je novi zakon o varstvu okolja sprejel 16. marca letos. V sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti naj bi zakon po prepričanju takratnega ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka postavil nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem.