V predlog novele zakona o kmetijstvu, ki bo uredila pravno podlago za izvajanje skupne kmetijske politike 2023–2027, je vlada poleg splošnih prilagoditev za izvajanje novega strateškega načrta skupne kmetijske politike zapisala tudi novo definicijo nosilca kmetije in kmetijskega gospodarstva ter ukrepe za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu.

Kmetijski minister Jože Podgoršek je predlagane spremembe označil za bolj tehnične narave, potrebne za pravočasen začetek izvajanja strateškega načrta skupne kmetijske politike s 1. januarjem 2023. Med drugim se na novo določajo organi upravljanja in upravljavska telesa, ureja zakonska podlaga za področje sistema nadzora in kazni ter dopolnjuje definicija nosilca kmetijskega gospodarstva in kmetije.

V skladu s predpisi EU-ja je novost tudi sistem za spremljanje površin, ki omogoča redno in sistematično opazovanje, sledenje ter presojo dejavnosti in praks na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Tako zbrani podatki se bodo po Podgorškovih besedah uporabljali za opravljanje pregledov pri izvajanju ukrepov kmetijske politike. V povezavi s tem sistemom za spremljanje površin se uvaja tudi orodje za komunikacijo s strankami, ki se imenuje Sopotnik.

Med novostmi je minister poudaril še možnost hitrih terenskih pregledov, kadar na podlagi satelitskih podatkov in drugih dokazov ne bo mogoče ugotoviti pogojev upravičenosti za izplačilo sredstev, spremembe pri delno odprtih javnih razpisih ter več rešitev za poenostavitev in pospešitev postopkov in izboljšanje pravnega položaja strank.

Poleg strateškega načrta predlog novele zakona ureja tudi pravno podlago za sprejetje akcijskega načrta za področje ekološkega kmetovanja in akcijskega načrta za delo z mladimi kmeti. S prvim se bodo opredelili stanje na področju ekološkega kmetijstva ter potrebe, cilji in ukrepi za večletni razvoj ekološkega kmetijstva, z drugim pa stanje na področju mladih kmetov ter cilji in ukrepi za hitrejšo generacijsko prenovo nosilcev kmetijskih gospodarstev.

Predvidoma z letom 2023 bo kmetijsko ministrstvo začelo pripravljati tudi podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu. Izdajalo ga bo najmanj vsako drugo leto, v njem pa bo opisalo stanje na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu ter prispevka kmetijstva k obnovljivim virom energije.

Za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva ne bo več pristojen Kmetijski inštitut Slovenije, pač pa bo ministrstvo naloge podelilo zunanjemu izvajalcu na podlagi javnega razpisa.

Razširitev nabora kmetijskih objektov

Novela zakona o kmetijskih zemljiščih uvaja instrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč pri občinskih in državnih prostorskih načrtih. Prav tako širi nabor nekaterih objektov, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih, na primer rastlinjaki, če je pridelava vezana neposredno na zemljo, na tla, je na torkovi seji pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

Prav tako spremembe zakona omogočajo, da bo pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, kot so na primer brajda, klopotec ali mreža proti toči, dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih.

Novela razširja obveznosti plačila odškodnine tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk, medtem ko se po veljavni ureditvi odškodnina odmerja le za kmetijska zemljišča z boniteto, višjo od 50 točk. S predlogom novele se na novo ureja tudi prodaja zemljišč, ki imajo mešano rabo (kmetijska in gozdna raba), deregulira se tudi zakup kmetijskih zemljišč v zasebni lasti.

Spremembe bodo po ministrovih besedah prinesle tudi poenostavitve, ki bodo spodbudile agrarne operacije. Med drugim poenostavljajo območja namakalnega sistema, predvsem njihove meje, in črtajo določilo, da je potreben vpis pogodbe o namakanju v zemljiško knjigo.

Združitve in ločitve lovišč

DZ je podprl tudi novelo zakona o divjadi in lovstvu, ki predvideva združitev treh lovišč s posebnim namenom Medved, Snežnik Kočevska reka in Žitna gora v enotno Kočevsko lovišče ter v zakon vključuje manjkajoče lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju. To sicer v praksi že deluje. Predlog zakona predvideva tudi delitev lovišča Prodi Razor na dva dela, pri čemer bi se večji del združil z loviščem Triglav Bled, manjši pa z loviščem lovske družine Lubinj.

Zadostne podpre je bila deležna tudi novela zakona o morskem ribištvu, ki omogoča izlov orad in drugih rib, ki jedo školjke, znotraj 150-metrskega pasu okrog objektov, namenjenih marikulturi. S tem zakonom želi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano preprečiti škodo, ki jo v slovenskih školjčiščih povzročajo orade, ki jedo predvsem školjke klapavice, ki so glavna vrsta školjk, ki se gojijo v treh gojitvenih območjih v slovenskem morju, je v torek pojasnil državni sekretar Anton Harej.

Sprejeta pa je bila tudi novela zakona o agrarnih skupnostih, ki po besedah ministra Podgorška med drugim daje bistveno večjo vlogo predsedniku agrarne skupnosti. S tem želijo olajšati številne postopke, ker bo imel predsednik agrarne skupnosti več dejanskih operativnih možnosti.

Sprejeta Vizjakova okoljska ustava

Državni zbor je sprejel tudi novi zakon o varstvu okolja, ki ga je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak označil za okoljsko ustavo. Za je glasovalo 44 poslancev, dva pa sta bila proti. S sprejemom se je po Vizjakovih pojasnilih mudilo, ker Slovenija zamuja s prenosom več evropskih direktiv v nacionalni pravni red.

Novi zakon zajema vse dele okolja – zrak, vodo, ohranjanje narave in podnebne spremembe. Uvaja instrumente na področju varovanja okolja, kot so načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanja in finančni instrumenti, je v razpravi o predlaganih dopolnilih v državnem zboru v torek poudaril okoljski minister Andrej Vizjak.

Z zakonom se v slovenski pravni red prenaša več evropskih določil, med njimi načela krožnega gospodarstva, onesnaževalec plača in proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov.

V skladu z zakonom morajo proizvajalci sicer pokriti stroške zbiranja, prevoza in obdelave odpadkov iz svojih proizvodov, tudi kadar je zbiranje teh odpadkov določeno kot obvezna občinska gospodarska javna služba. Vizjak je v preteklosti ocenjeval, da bi se zaradi tega določila lahko znižali stroški na položnicah, s katerimi občani plačujejo odvoz in ravnanje z odpadki.

Zakon med drugim določa tudi ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov, spodbuja k zmanjševanju škodljivih vplivov nastalih odpadkov ter uveljavlja določila za zmanjševanje celotnega vpliva uporabe virov.

Med novostmi zakona je tudi ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja. Takšen primer je denimo odlaganje komunalnega blata na vodovarstvenih območjih.

Državni zbor je najprej glasoval o posamičnih dopolnilih v okviru druge obravnave predloga zakona, nato pa še isti dan dodal tretjo obravnavo in s tem zakon dokončno potrdil.

Najnižje nadomsetilo za bolniško odsotnost 60 odstotkov minimalne plače

DZ je soglasno potrdil tudi spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Te prinašajo spremembe pri odmeri najnižjega nadomestila za bolniško odsotnost, in sicer v vrednosti 60 odstotkov minimalne, ne več zajamčene plače. S tem se v slovenski zakonodaji tudi ukinja ta institut, ki se je do zdaj uporabljal samo še v tem zakonu.

Zajamčena plača se je namreč zadnjič zvišala leta 2006, na okoli 238 evrov. V istem obdobju pa je minimalna plača, ki je leta 2006 znašala skoraj 522 evrov, z usklajevanji do danes narasla na 1024 evrov.

Predlog zakona tako na novo določa najnižjo vrednost denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, in sicer v vrednosti 60 odstotkov minimalne plače.

Za zdravstveno blagajno to pomeni okoli pol milijona evrov dodatnih obveznosti, to nadomestilo pa prejema od 115 do 130 ljudi.

Zakonsko urejena vesoljska dejavnost

DZ je tudi sprejel zakon o nadzoru vesoljskih dejavnosti, ki ga je vlada pripravila, ker se je v zadnjih letih zgodil na področju vesoljskih tehnologij v Sloveniji hiter razvoj, a ta tematika v zakonodaji še ni urejena. Z njim se uvaja nadzor nad vesoljskimi dejavnostmi na območju Slovenije ter vzpostavlja register vesoljskih objektov.

Potem ko je Slovenija leta 2010 sklenila sporazum o sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo in leta 2016 postala njena pridružena članica, je prišlo do hitrega razvoja vesoljskega sektorja v Sloveniji. Slovenska podjetja in institucije so se začeli aktivno ukvarjati tudi z razvojem satelitov in drugih vesoljskih objektov, razvita in izstreljena sta bila že dva slovenska satelita.

Glavni cilj zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti je tako urediti področje vesoljskih dejavnosti v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami. Ena izmed bistvenih rešitev je določba, po kateri je treba pred začetkom izvajanja vesoljske dejavnosti pridobiti dovoljenje. Postopek se vodi kot upravna zadeva, dovoljenje pa se izda, če gre za vesoljsko dejavnost, ki je varna in ne povzroča škodljivih posledic na Zemlji ali v vesolju.

V skladu z mednarodno ureditvijo se mora vse v vesolje izstreljene vesoljske objekte vpisati v register vesoljskih objektov. Slovenija tovrstnega registra še nima, zato ga z zakonom vzpostavlja in obenem določa elemente, ki se vanj vpisujejo.

Ker so vesoljske dejavnosti inovativne, nove in nepredvidljive, pri njihovi izvedbi obstaja možnost za nepredvidene stroške v primeru odpovedi delovanja ali nesreč. V skladu z mednarodnim pravom je Slovenija odgovorna za povrnitev škode oškodovani državi, ki jo povzroči vesoljski objekt. Zakon v ta namen zahteva sklenitev zavarovanja za morebitno povzročeno škodo.

Zakon tudi določa, da se lahko upravljanje na vesoljskem objektu prenese le s predhodnim pisnim dovoljenjem ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pri čemer se znova presojajo izpolnjevanja nekaterih pogojev za izdajo dovoljenja.

Hitrejši postopek do vozniškega dovoljenja za motor

Poslanci so večinsko sprejeli novelo zakona o voznikih, ki poenostavlja postopke za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij A1 in AM. Tako bo lahko vsak, ki ima vozniško dovoljenje B in ni voznik začetnik ter je opravil teorijo in nekaj ur praktičnega usposabljanja, dobil pravico do vožnje z motorjem do 125 kubičnih centimetrov.

Deset priložnostnih kovancev na leto

DZ je potrdil novelo zakona o priložnostnih kovancih, po katerem se lahko vsako leto izda priložnostne kovance ob desetih dogodkih, ne več ob dveh, kot velja zdaj.

Vzpostavljen sistem državnega financiranja gasilskih zavarovanj

Poslanci so sprejeli tudi spremembo zakona o varstvu pred požarom, ki predvideva vzpostavitev financiranja standardiziranih gasilskih zavarovanj gasilcev, njihovih vozil, opreme in objektov, financiranje katerih je s finančno razbremenitvijo občin prevzela država.

Sprememba po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Janeza Žaklja določa tudi spremembo spodnje meje odstotka sredstev požarne takse, ki se namenja za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah z zdajšnjih 70 odstotkov na 50 odstotkov. Sočasno bo vlada spremenila člen uredbe o požarni taksi, s katerim bo višino požarne takse s pet odstotkov povišala na devet odstotkov od osnove za obračun požarne takse.

Po navedbah ministrstva za obrambo bodo tako zagotovljena zadostna sredstva za financiranje standardiziranih gasilskih zavarovanj, hkrati pa tudi višja sredstva za lokalne skupnosti, namenjena izključno za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah. Ta se bodo tako zvišala s 6,3 milijona evrov na devet milijonov evrov.

Iz požarne takse, ki naj bi jo bilo po novem več, naj bi se nateklo 18 milijonov evrov, od katerih bo devet milijonov namenjenih za lokalne skupnosti za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah in devet milijonov evrov za širši namen, od tega 5,5 milijona evrov za financiranje gasilskih zavarovanj.

Zakon o PAZU

Državni zbor je s 43 glasovi za in 11 proti sprejel zakon o Pomurski akademsko-znanstveni uniji, ki predvideva preoblikovanje združenja Pomurska akademsko znanstvena unija (PAZU) v subjekt javnega prava.

Zakon je v DZ vložila skupina štirih poslancev iz Pomurja s prvopodpisanim poslancem madžarske narodne skupnosti Ferencem Horvathom. Eden od sopodpisnikov predloga, Jožef Horvat iz NSi-ja, je ob današnji predstavitvi predloga v DZ-ju spomnil, da je bilo pred 20 leti ustanovljeno združenje Pomurska akademsko znanstvena unija (PAZU), ki se bo zdaj z zakonom preoblikovalo v trajnejšo in institucionalizirano obliko. Z zakonom bo ustanoviteljica postala Slovenija, ustanoviteljske pravice pa bo imela vlada.

Odškodnina za svojce civilnih žrtev v vojni za Slovenijo

Sprejeta je bila tudi novela zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991, ki razširja pravico do pavšalne odškodnine na družinske člane civilnih žrtev osamosvojitvene vojne. Po neuradnih ocenah gre za 10 otrok in 15 zakoncev oz. staršev civilnih žrtev vojne za Slovenijo.

Predlog novele omogoča zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve dotedanjega SFRJ-ja v času od 24. maja 1991 do 18. oktobra 1991, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine.

Novi vrhovni sodnici

Državni zbor je na mesti vrhovnih sodnic imenoval Aleksandro Hočevar Vinski in Magdo Teppey, ki je podporo dobila, čeprav ji na mandatno-volilni komisiji DZ-ja ni uspelo prepričati večine. Za njeno imenovanje je danes glasovalo 38 poslancev, proti pa 35. DZ je imenoval tudi 20 članov sveta Fiha in sedem članov Sveta za radiodifuzijo.