Vlada je določila najvišje drobnoprodajne cene goriv. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo treba od torka odšteti 1,503 evra, za liter dizla pa 1,541 evra, je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ukrep bo veljal 30 dni.
Ceno so izračunali na podlagi sedemdnevnega reprezentativnega povprečja cen, ki ga ministrstvo za infrastrukturo pošilja Evropski komisiji, je pojasnil minister.
Počivalšek je zatrdil, da je, količinsko gledano, dovolj pogonskih goriv in ni strahu, da bi prišlo do pomanjkanja.
Cene po svetu po njegovem pojasnilu rastejo iz več razlogov. Povpraševanje po energentih in s tem po pogonskih gorivih se je namreč povečalo, poleg tega jih potiska navzgor vojna v Ukrajini.
"Nekateri naši dobavitelji oz. trgovci so bili preveč in predolgo vezani samo na rusko nafto," je dejal Počivalšek, ki je tudi pojasnil, da so zdaj višje cene pogonskih goriv v Avstriji, Hrvaški, še posebej v Italiji. Na Madžarskem pa so dosti nižje.
Po njegovih besedah je več vzvodov, s katerimi lahko uravnotežijo dobaviteljski in prodajni pol. Potrebe po sprostitvi rezerv naftnih derivatov trenutno ni, je dodal.
"Cena mora biti pravična tudi do dobaviteljev. Ne želimo, da bi prenizke prodajne cene pregnale naftne trgovce iz države. S tem bi ostal samo en ponudnik, ki bi bil monopolist. Če želimo po umiritvi razmer kupovati gorivo po nizki ceni, se to ne sme zgoditi," je dodal.
Vlada špekulacij na trgu naftnih derivatov ne bo dopustila
Poslanska vprašanja predsedniku vlade Janezu Janši so bila tokrat povezana z aktualnimi razmerami v državi, vladnimi ukrepi ob višanju cen energentov in življenjskih potrebščin ter pripravljenostjo Slovenije na varnostne, energetske in politične spremembe.
Drobnoprodajne cene naftnih derivatov bodo od torka v Sloveniji regulirane, je že pred tem v DZ-ju napovedal premier Janez Janša. Sledile bodo povprečju cen v zadnjih sedmih dneh, ustrezno uredbo pa bo vlada sprejela še danes.
Janša je v odgovoru na vprašanje nepovezane poslanke Janje Sluga, ki je poudarila, da cene energentov naraščajo že od septembra, od takrat pa vlada ni sprejela niti enega sistemskega ukrepa za njihovo zajezitev, dejal, da se v tem trenutku sprejemajo interventni ukrepi, katerih obseg je določila Evropska komisija, ne pa sistemski.
"Sistemski ukrepi so tisti, ki na dolgi rok rešujejo neko situacijo, a kolikor vem, v Sloveniji nimamo vrelcev nafte, ki čakajo, da jih začnemo črpati," je dejal.
Na besede, da se vlada na rast cen ne odziva, je spomnil na pred kratkim sprejeti zakon, ki prinaša dodatek za blažitev energetske draginje za določene skupine prebivalcev, medtem ko vsi odjemalci v teh dneh prejemajo nižje položnice za električno energijo. "Vlada je zamrznila plačevanje omrežnine in še nekaterih drugih dajatev, zato je strošek za ljudi bistveno manjši in bo tako še nekaj čas ostalo," je zatrdil.
Glede naftnih derivatov pa je dejal, da če se bo povzročala taka panika, kot smo jo lahko opazovali prejšnji teden, ko so si nekateri v pričakovanju zvišanja cen delali zaloge, potem zalog ne bo nikoli dovolj. "A panika ni potrebna, naftnih derivatov je na svetu dovolj," je zatrdil. Na trgu se sicer res pojavljajo motnje zaradi ruske agresije na Ukrajino, vendar ruska nafta predstavlja 12 odstotkov ponudbe na svetovnem trgu, kar je mogoče zelo hitro nadomestiti.
Zatrdil je, da vlada špekulacij na trgu naftnih derivatov ne bo dopustila. "Danes bo vlada sprejela uredbo, s katero bo določila najvišje cene naftnih derivatov na črpalkah," je napovedal. Od torka naprej bodo tako te cene regulirale, in sicer bodo sledile nekemu povprečju cen v zadnjih sedmih dneh, ki se izračunava na podlagi evropske metodologije, je dejal. Te cene sicer ne bodo smele biti bistveno nižje kot v sosednjih državah.
O pranju denarja
DZ je sklenil obravnavati predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma po nujnem postopku, kot je določil že kolegij predsednika DZ-ja. Nujnemu postopku so nasprotovali poslanci Levice, LMŠ-ja, SD-ja in SAB-a, ki se jim ne zdi prav, da bi urad za preprečevanje pranja denarja mesec pred volitvami dobil prevelika pooblastila.
Gre za že drugi predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, potem ko je DZ prejšnjega na januarski seji zavrnil. Novi predlog je tako rekoč enak kot prejšnji, vsebinska sprememba je le v 159. členu, kjer je dodana določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore.
Poslanec Levice Matej T. Vatovec je dejal, da v popravljeni različici sicer res ni možnosti vstopanja inšpektorjev v domove brez sodnega naloga, so pa v njej ostali zapisani vsi preostali sporni členi. "Bitka proti pranju denarja in financiranju terorizma je ključna in pomembna, a da se daje eni osebi, v tem primeru direktorju urada za preprečevanje pranja denarja, tako obsežna in neomejena pooblastila, je nekaj, kar ni sprejemljivo za nobeno vlado," je dejal Vatovec. Kot je pojasnil, bi taka oseba imela dostop do praktično vseh baz podatkov v državi, pravosodni minister pa bi lahko določal, koga bodo preiskovali in česa ne.
Preširoka pooblastila v inšpekcijskem postopku in prevelik poseg v varstvo osebnih podatkov so bili tudi glavni očitek poslancev opozicije v postopku obravnave prvotnega predloga zakona. DZ ga je 2. februarja zavrnil z 52 glasovi proti in 31 za.
Pred poslanskimi vprašanji so poslanci odločili, da se tudi predlogi novel zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela in zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev obravnavajo po skrajšanem postopku.
Janša: Ukrajini je treba pomagati
Vojna v Ukrajini se bo končala, ko bo ta država sama s pomočjo, ki jo prejema, dovolj močna, da bo ustavila prodor ruskih enot, šele takrat bodo stekla resna pogajanja, je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS-a Branka Grimsa dejal Janša. Zato je treba Ukrajini pomagati, saj se tam dejansko borijo za varnost in blaginjo celotne Evrope.
Dejal je, da dogajanje v Ukrajini ni le vojna, temveč se dogaja etnično čiščenje priobalnih mest ob Črnem morju. Razmere je zato primerjal s tistimi med vojno v Bosni in Hercegovini.
Če bo Rusija šla naprej, se bo vzpostavila nova železna zavesa z vsemi varnostnimi in gospodarskimi posledicami, je opozoril.
Dejal je, da se je 24. februarja, ko je Rusija napada Ukrajino, "svet spremenil, ampak mi tega v glavnem še nismo dojeli". Po njegovih besedah je še veliko ravnanj in ocen, ki ne gredo v korak z razmerami, kot pozitivno pa je označil prepričljivo večino, ki je v Generalni skupščini ZN-ja podprla obsodbo ruske agresije.
Glede varnostnih razmer je dejal, da varnost lahko zagotavljamo na dva načina, da krepimo lastno moč in da skušamo zmanjšati tveganja iz okolice. "Oboje delamo," je dodal.
Dodal je še, da se je v preteklosti za vojsko namenjalo premalo, kar se skuša zdaj popraviti. "Zdaj, ko grmi v okolici, se zavedamo, kako tragično resne so bile v preteklih letih ocene o nepripravljenosti Slovenske vojske," je dodal.
Janša o priseljencih z območja nekdanje Jugoslavije
Janša je izrazil zadovoljstvo z učinki zakonodaje, po kateri ni več mogoče, da bi imeli številni priseljenci prijavljeno prebivališče na enem samem naslovu. Sicer pa jih večina prihaja v Slovenijo, ker jih povabijo podjetja, je pojasnil. Medtem približno 10.000 brezposelnih v Sloveniji ne želi poprijeti za vsako delo, tako da je zaposlovanje ljudi iz tujine nujno, je poudaril v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča iz SNS-a.
Vlada se je po Janševih besedah ukvarjala tudi z vprašanjem, kako preprečiti kazniva dejanja in druge neželene dogodke med Romi v jugovzhodni Sloveniji. Ustanovljena je bila posebna vladna skupina, ki je obravnavala konkretne primere, tako da je tovrstnih kaznivih dejanj, denimo, v občini Kočevje manj za približno tretjino. Vendar pa bi bilo treba odpravljati vzroke, ne le posledic, je prepričan.
Po njegovih besedah ključen vzrok za to, da je v romski populaciji v nekaterih delih Slovenije občutno več kriminalnih dejanj, tiči v tem, da je proces socializacije običajno moten že na samem začetku. Tako nekatere družine ne pošiljajo otrok v osnovno šolo, čeprav je obvezna, kljub temu pa prejemajo vse socialne prejemke. "To začetno fazo socializacije bo treba vzeti resno, sicer se bomo večno ukvarjali s temi problemi in jih na nek način sami omogočali," je dejal.
Da pa so uspehi mogoči, kažejo razmere, denimo, v Prekmurju, kjer je tovrstnih težav občutno manj, je opomnil.
Glede skrbi za ohranjanje slovenske identitete in kulture, kar je poslanca prav tako zanimalo, je premier povedal, da je bilo v mandatu te vlade v državnih proračunih za ta namen določenih občutno več sredstev kot prej. Spomnil je, da so bila izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani lani vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, letošnje leto pa je Plečnikovo leto, ko praznujemo 150-letnico arhitektovega rojstva.
Prav tako je omenil, da se je na začetku marca izteklo Jurčičevo leto, v katerem je bila pozornost namenjena pisatelju, časnikarju in narodnemu buditelju Josipu Jurčiču.
Jerca Korče iz LMŠ-ja se je napovedanemu ustnemu poslanskemu vprašanju Janši o njegovih ravnanjih in izjavah o stanju v državi ob družbenopolitičnih razmerah, ki se tako v svetovnem kot notranjepolitičnem prostoru hitro spreminjajo, odpovedala.
Janša se po njenih besedah na eni strani predstavlja kot humanitarec, na drugi strani pa je "politično kariero gradil zgolj na tem, da se sovražna retorika uporablja proti beguncem". Tako se je odločila za odpoved poslanskega vprašanja, saj bi v nasprotnem primeru Janša lahko svoj odgovor izkoristil za "dodatno manipulacijo, izkrivljanje resnice in vnašanje še več zmede".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje