Zlatoglavi levič (Leonthopitecus chrysomelas) je manjša vrsta primatov, endemična za Brazilijo. Zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora – ljudje namreč izsekavajo gozd za potrebe kmetijstva, gozdarstva in za širjenje naselij – in upadanja populacije zaradi človeških bolezni ter krivolova je vrsta uvrščena na t. i. rdeči seznam ogroženih vrst. V naravi je bilo tako po ocenah iz leta 2018 le okoli 2500 odraslih živali, zato okoljevarstveniki stavijo tudi na ohranjanje vrste v umetnem okolju, saj je v naravi ostalo le 1–5 odstotka prvotnega življenjskega prostora zlatoglavega leviča.

Samica Isabella in samec Fernando sta v Tropsko hišo Celje prišla iz vzrejnega centra za primate na Češkem in se značajsko nemudoma ujela. Le nekaj dni po prihodu levičev so namreč v ustanovi že opazili, da se parita. Po nekaj mesecih sta dobila Viktorja, pozneje pa so mu v treh leglih sledili še Bebe, Vivia, Marcelina, Teodor in Luan.

Mladička so pričakovali, a se je skotil povsem neopazno

Zdaj pa se je družini pridružil še en član, čigar rojstvo je oskrbnike kar malo presenetilo. "Zlatoglave leviče oskrbniki tedensko tehtajo. Pri tem jih intenzivneje pogledajo in preverijo, ali se telesno razvijajo. S tehtanjem samice preverimo tudi napredovanje brejosti. Zadnje decembrske dni smo Isabello intenzivneje spremljali. Vedeli smo namreč, da bo kmalu nastopil čas poroda. Vendar pa nas je Isabella z novorojencem ponovno presenetila. Porod je potekal neopazno in brez težav. Zato smo v popoldanskem času 28. decembra na njej opazili mirujočo kepo dlake, ki se je oklepala maminega telesa. Vedeli smo, da gre za novega mladiča," je povedal Simon Cirkulan, direktor Tropske hiše v Celju.

Skupaj z novim družinskim članom (ni še jasno, katerega spola je) tako družina zlatoglavih levičev šteje že devet članov. Za tamarinke je sicer značilno, da pri vzgoji in skrbi za mladiče skrbijo tako samci kot samice, vsi člani skupine pa pomagajo pri varovanju mladičev. Tudi novorojenega mladička mama Isabella po nekaj dneh, ki v življenju zlatoglavega leviča veljajo za najbolj kritične, že občasno daje v varstvo ostalim članom družine, so razložili v Tropski hiši.

Pri vzgoji in negi mladičev samici pomaga vsa družina

Razmnoževanje je namreč za samice marmozetk in tamarink energetsko zelo zahtevno, saj običajno rodijo dvojčka z visoko porodno težo, v kratkem času pa znova zanosijo, medtem ko še vedno dojijo prejšnje potomce. Zato vodilni samci, očetje in drugi posamezniki v družini pomagajo samicam pri nošenju mladičev, delijo hrano z njimi, so pozorni na plenilce in konkurenčne skupine iste vrste ter samice z mladiči tudi branijo.

Zlatoglavi levič po navedbah Tropske hiše zraste 20–34 centimetrov v dolžino, njegov rep meri 30–40 centimetrov, teža pa znaša med 360 in 710 gramov. Prehrano levičev sicer sestavljajo žuželke in ostali nevretenčarji, drevesni sokovi, smole, ptičja jajca, nektar in sočni plodovi, znanstveniki pa so opazili, da se prehranjujejo še s srčki bromelij, manjšimi kuščarji in kačami. V naravi so pomembni raznaševalci semen.