Nedeljski dogodek, ki se je zgodil v vasi Rečica pri Bledu, je pokazal, da volk ne izbira več terena, in da se je približal vasem, je v izjavi za medije ob robu današnjega protesta pred občinskim poslopjem v Gorjah dejal tamkajšnji župan Peter Torkar. To sicer zaznavajo že dlje časa, a do tako hudega pokola, kakršen je bil nedeljski, še ni prišlo, je opozoril in povedal, da je protest, na katerem so pokazali tudi kadavre nekaterih v nedeljo preminulih ovc, opozorilne narave. Kmetje napovedujejo, da bodo naslednjič kadavre prepeljali pred parlament.

Volk je v nedeljo pokončal sedem ovc in jagnjet v zaščiteni ogradi na pašniku, ki je le nekaj deset metrov oddaljen od lastnikove hiše. "To je 350 metrov stran od Blejskega jezera in lahko rečemo, da ni odveč, da je naše občane in prebivalce sosednjih občin strah iti v naravo in puščati svoje otroke, da se igrajo na domačem dvorišču," je poudaril župan Gorij.

Protestniki so pozvali ministrstvo za naravne vire in prostor ter vse ostale pristojne, da nemudoma ukrepajo. "Da odstranite zver, kot je volk, iz naravnega okolja, in predvsem, da se bodo državljanke in državljani v vaškem okolju spet počutili varne," je dejal Torkar.

Ministrstvo za naravne vire preiskuje pogin ovc

Predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije po terenskem ogledu pašnika in poginulih živali odredil gensko analizo, ki bo pokazala, zakaj je drobnica poginila, so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in dodali, da poziva za interventni odstrel niso prejeli.

Strokovna služba ministrstva je po pogovoru s policijo in zavodom za gozdove ugotovila, da zaščitna ograja, znotraj katere je bila drobnica, ni poškodovana. "Predstavnik zavoda je po terenskem ogledu pašnika in pokončanih ovc odredil gensko analizo, ki bo dodatno pokazala, zakaj je drobnica poginila, saj na zaščitni ograji ni bilo znakov vdora, med drobnico pa je bil pes. Rezultati genske analize bodo znani v kratkem," so navedli in poudarili, da ukrepov posega v populacijo, ki jih izvajajo v primeru rjavega medveda, za volka ne morejo izvajati.

Iz sodbe sodišča EU-ja v zvezi s kvotnim odstrelom namreč izhaja, da je takšen poseg mogoč, vendar je pomembno pred tem preučiti stanje ohranjenosti populacije in njene biološke značilnosti. Volk je vrsta, ki živi v tropih in brani svoje ozemlje, zato prenamnožitev, kot so jo dokazali s strokovno ekspertizo pri rjavem medvedu, ni mogoča, so dodali.

"V populacijo volka lahko posegamo z odvzemom iz narave z odstrelom posameznih osebkov, kadar so za to izpolnjeni pogoji trojnega testa, in sicer če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, kot sta na primer preprečitev resne škode in zagotavljanje koristi varstva živalske vrste," so nanizali in spomnili, da že zdaj izvajajo več ukrepov upravljanja z velikimi zvermi, kot je izplačevanje odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst. Pri tem prednostno obravnavajo primere, ko škoda nastane na rejnih živali, in sicer na območjih, kjer se volk pojavi prvič in kjer je škoda resna.

Po njihovih navedbah aktivno sodelujejo tudi z Zavodom za gozdove Slovenije, ki je pooblaščenec za ocenjevanje škod tako pri izobraževanju pooblaščencev kot tudi opozarjanju na posamezne primere, kjer je dobro, da se oškodovancem nudi osebno svetovanje o načinu zaščite rejnih živali. Ministrstvo pa sofinancira tudi dodatne zaščitne ukrepe za varovanje rejnih živali.

V zvezi z upravljanjem velikih zveri so minuli petek pripravili tudi posvet, v okviru katerega je bilo po njihovih navedbah podanih kar nekaj rešitev in nastavkov za izboljšanje sistema upravljanja veliki zveri, kot je prednostna obravnava vlog in pospešitev izplačevanja odškodnin.

Strah pred volkovi, poziv k spremembi evropskih pravil

Na protestu v Gorjah so sicer poudarili, da je razširjenost volka na biosfernem območju Julijskih Alp postala velik problem, predvsem ker se je volk preveč približal ljudem. Župani občin zgornje Gorenjske na to že dalj časa opozarjajo pristojne, za protest pa so se odločili, ker se zadeve po njihovem mnenju urejajo prepočasi.

Stane Bergant iz Sindikata kmetov Slovenije je opozoril, da zveri izgubljajo strah pred človekom, ki posledično vedno bolj postaja njihov plen. Ob tem je izpostavil nedavna incidenta v Italiji, kjer je medved ubil sprehajalca, in na Poljskem, kjer je ob napadu volkov umrl pastir.

Podpredsednica agrarne skupnosti Stara Fužina - Studor Mojca Žmitek je pojasnila, da ji je pred leti volk za hlevom pokončal telico. "Tudi danes je ta strah konstantno prisoten in iz dneva v dan večji. Otrok res ne upam puščati samih, konstantno jih vozim oziroma spremljam v šolo, ko začne padati mrak, pa morajo takoj nazaj v hišo," je dejala.

Domačinka Lara Tišler je trenutno situacijo z volkovi označila za katastrofalno. "Pred enim mesecem se je zvečer pri nas na dvorišču sprehajal in tulil volk. Enostavno ne upamo več ven, ne upamo sprehajati psov in tudi s svojimi otroki ne upamo biti več zunaj," je ob robu protesta pojasnila v izjavi za medije.

Protesta se je udeležil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič, ki je pozval tudi k spremembam na evropski ravni. Zveri se mora po njegovem prepričanju obravnavati kot lovne živali, da lahko vsaka država sama regulira njihovo število na določenem območju.

Na družbenih omrežjih so se medtem pojavila opozorila, da je bila ograja v primeru nedeljskega napada volkov na drobnico prenizka, ob tem pa se pojavljajo tudi dvomi o argumentih Civilne iniciative 71, da ograje ne delujejo in da je treba začeti z odstrelom volkov.

Žveglič je v nagovoru zbranim pojasnil kompleksnost vzpostavljanja ograjenih območij v Alpskem svetu, Torkar pa vabi dvomljivce, da se skupaj ob tuljenju volkov sprehodijo po naravi.

"Če same zadeve ne čutiš na svoji koži, verjamem, da se lahko zgodi tudi kakšen tak komentar, a če resno premisliš in ko si sam prizadet, potem verjamem, da tisti, ki je tak komentar napisal, zapisa ne bo nikoli več ponovil," je dejal.