Ljubljanski župan Zoran Janković je zaradi "greenwashinga (zelenega zavajanja, op. a.) pri načrtovanju podnebno nevtralne Ljubljane" dobil največ glasov med petimi kandidati in po izboru sodelujočih v anketi v letu 2023 zagrešil "najhujši podnebni zločin". Zanj je glasovalo 31,9 odstotka sodelujočih.

V obrazložitvi so v organizaciji Greenpace zapisali, da je bila mestna občina Ljubljana spomladi leta 2022 izbrana kot ena od 100 mest v Evropski uniji, ki bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna. "Župan mestne občine Ljubljana je 6. julija 2022 predstavil zeleni prehod Ljubljane do leta 2030. V projektu je predvideno, da bo leta 2030 struktura energentov daljinskega ogrevanja naslednja: 10 odstotkov sonce, 30 odstotkov les, 30 odstotkov odpadki in 30 odstotkov uvoženi plin. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je to v neskladju s podnebno nevtralnostjo, ki predvideva 0 odstotkov izpustov. Plin je fosilno gorivo," pojasnjujejo okoljevarstveniki.

Sorodna novica "Smo del razvitega sveta, zato moramo tudi toliko več prispevati k razogljičenju"

Obnovljivi viri energije, ki so sprejemljivi in so podnebno nevtralni, so po navedbah organizacije sonce, veter in geotermalna energija. "Poleg plina so kot energenti problematični tudi biomasa in odpadki, ki pa niso del te obtožnice. Stroka podnebnih znanosti in zdravstvena stroka pri načrtovanju energetske slike mestne občine nista upoštevani. Kot je razvidno, stroka ni upoštevana tudi pri nekaterih drugih projektih osumljenega, ki niso del te obtožnice (kanal C0, posek dreves na Rožniku, Golovcu in Šmarni gori idr.)," so dodali.

Izid glasovanje je bil sicer tesen, ljubljanskemu županu z 31,9 odstotka glasov sledi Petrol z 31,2 odstotka glasov "zaradi rekordnih dobičkov v času energetske krize". Nato so se zvrstili ministra Alenka Bratušek in Matjaž Han (14,9 odstotka glasov) "zaradi investicij v letalske povezave na kratke razdalje", predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič (13,7 odstotka) "zaradi poleta na Dunaj z zasebnim letalom" in Organizacijski komite Planica (8,3 odstotka) "zaradi postavitve parkirišč na vodovarstvena območja".

Z akcijo želeli izpostaviti tiste, ki "podnebne krize ne jemljejo resno"

Greenpeace Slovenije je kampanjo Podnebni zločin 2023 začel 1. aprila na Prešernovem trgu v Ljubljani z zažigom Zemlje, javno glasovanje pa je potekalo do 16. aprila prek spletne strani http://podpiram.greenpeace.si/podnebni-zlocin/.

Sorodna novica Aktivisti Greenpeacea opozorili, da planet gori, in zažgali rekvizit Zemlje

Aktivisti Greenpeacea so z zažigom Zemlje 1. aprila želeli odločevalce opozoriti, naj podnebno krizo končno začnejo jemati resno. S kampanjo Podnebni zločin 2023 pa so, kot so pojasnili, izpostavili tiste, ki so v zadnjem letu s svojimi dejanji, izjavami ali namerami pokazali, da podnebne krize ne jemljejo resno.

Svet naj bi v prvi polovici prihodnjega desetletja dosegel mejnik segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo oziroma sredino 19. stoletja preteklega tisočletja. To je prej, kot se je prvotno pričakovalo, in bo povečalo resnost vplivov podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti, je pred časom v poročilu opozoril Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC).

Resničnost je skrb vzbujajoča, vendar upanje pod pogojem, da vlade začnejo ukrepati takoj, ostaja, so v odzivu na poročilo poudarili v Greenpeaceu. Kot so opozorili, je edina mogoča pot naprej energetski prehod.