Na konferenci, ki bo potekala do 9. decembra, bo okoli 10.000 predstavnikov vlad, gospodarstva, okolijskih organizacij in strokovnjakov razpravljalo o ukrepih za zmanjšanje izpusta za podnebje nevarnih plinov po letu 2013.

Takrat se namreč konča prvo obdobje kjotskega protokola, ki je bil sprejet leta 1997, veljati pa je začel februarja letos. Doslej ga je podpisalo 156 držav, vendar med njimi ni največjih onesnaževalk ZDA, Kitajske in Indije. Tokratna konferenca je hkrati tudi prva konferenca podpisnic sporazuma iz Kjota.

Kanadski okolijski minister Stephane Dion je pred začetkom konference povedal, da so podnebne spremembe največja naravna grožnja, s katero se bo moral v prihodnje spopadati celoten svet. "Na kocko postavljajo naš odnos s planetom," je še dodal.

Tokrat konkretni rezultati?
Udeleženci iz 189 držav pričakujejo, da srečanje ne bo le ena največjih tovrstnih konferenc doslej, ampak da bo dala tudi konkretne rezultate. Tako naj bi na konferenci podpisnice kjotskega protokola sprejele nabor ključnih ukrepov za dosego zastavljenih ciljev, ki do leta 2012 predvidevajo zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za najmanj 5 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990.

Članice naj bi se dogovorile o nadaljnjih korakih za okrepitev mehanizmov protokola za okrepitev mehanizma čistega razvoja, ki se nanaša predvsem na države v razvoju. Predstavljen bo tudi petletni delovni program prilagajanja, veliko pozornosti pa bo namenjene tudi razvoju čistejše tehnologije in njenemu prenosu v države v razvoju.

Zadnje desetletje zelo toplo
Strokovnjaki menijo, da bi bilo ogrevanje ozračja za manj kot dve stopinji Celzija v naslednjih desetletjih še znosno za človeka in okolje. Da pa bi preprečili večje segrevanje, bi bilo po mnenju nekaterih emisije ogljikovega dioksida zmanjšati za med 60 in 80 odstotki do leta 2050.

Od leta 1880, ko sistematično opravljajo meritve v okolju, so znanstveniki deset najtoplejših let izmerili po letu 1990. Kljub temu nekatere države, predvsem ZDA, kjotski protokol razumejo kot veliko grožnjo domačim gospodarstvom in ne pristanejo na podpis.