"Dejansko vsako leto obiščemo vsako gnezdo na določenem območju in preverimo število mladičev," je dejal Gregor Domanjko z Goričkega, eden številnih prostovoljcev, ki so pomagali pri popisu populacije bele štorklje.

O dogajanju v gnezdu pa se pozanimajo tudi pri domačinih. "Brez njih dostikrat ne bi imeli pravih podatkov o stanju belih štorkelj," je poudaril Domanjko.

V Sloveniji gnezdi 300 parov štorkelj, kar je 100 več kot ob prvem popisu leta 1999. Populacija se je povečala v vseh regijah, z izjemo Pomurja, ki velja za tradicionalno naselitveno območje štorklje.

"Očitno je v Prekmurju prišlo do takšne degradacije biotske raznovrstnosti, da tudi beli štorklji, ki vendarle ni tako ozki ekološki specialist, primanjkuje hrane in to je dolgoletni trend," je pojasnil ornitolog Damijan Denac.

Ker štorkljam ustreza toplo in suho podnebje, svoje območje vse bolj širi proti zahodu. "Do skrajnega jugozahodnega gnezda, ki je v Ilirski Bistrici, skrajno severozahodno je pa na Bledu," pravi Denac.

Gnezdo na Bledu je skupaj z dvema mladičema pred desetimi dnevi silovit veter z vrha smreke treščil na tla. Gnezdo in mladiča so rešili domačini.

"Takoj so naredili improvizirano gnezdo, ga postavili na dimnik hiše, mladiče odnesli tja in stari dve štorklji sta ju nahranili. Torej so ju rešili, če ne bi bili pogubljeni," je opisal Denac.

Po besedah vodje novomeške enote Zavoda za varstvo narave Barbare Kink je sicer vse več štorkelj tudi na njihovem območju, letos so našteli 70 gnezd. "Tudi gnezdilni uspeh je v bistvu najboljši v Sloveniji, tako da upamo, da bo tako tudi ostalo," je dejal Kink.

Varuhi bele štorklje tako v splošnem ugotavljajo, da se tej ptici pri nas dobro godi.