Pred vrati je nova kurilna sezona, ki bo kot vedno vplivala na kakovost zraka, ki ga dihamo. Kakšno je to onesnaženje in kako ga zmanjšati, so pristojni predstavili na novinarski konferenci.

Presežne vrednosti delcev PM10

Pozimi smo v Sloveniji pogosto preobremenjeni z izpusti iz malih kurilnih naprav, ki so eden pomembnejših virov onesnaženja zraka, je poudarila direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte.

Po njenih besedah smo se v preteklosti soočali s povečanimi koncentracijami delcev PM10 in imeli tudi sedem območij s presežnimi vrednostmi teh delcev, v katerih so se posledično izvajali ukrepi za izboljšanje razmer, ki so imeli pozitivne učinke.

Da je v zadnjih letih opažen trend zmanjšanja onesnaženosti z delci PM10, je potrdila tudi Tanja Koleša iz agencije za okolje, a v isti sapi dodala, da rezultati spremljanja kakovosti zraka, ki poteka na 23 merilnih mestih, večinoma lociranih v urbanem okolju, kažejo, da v času kurilne sezone in v neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerijo ravni, ki so zdravju škodljive.

Sorodna novica Zrak v naselju lahko onesnaži že en sam neozaveščen kurjač

Lani je bilo po njenih besedah največ preseganj dnevnih vrednosti izmerjenih v januarju, med največjimi viri za onesnaženje pa je izpostavila promet in individualna kurišča. "V hladnejši polovici leta, ko so izmerjene največje ravni delcev PM10, se največ poveča prispevek ravni z individualnih kurišč na trda goriva," je pojasnila.

Podobno sliko pa kažejo tudi letni izpusti omenjenih delcev na državni ravni, kjer je glavni vir delcev zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju predvsem na račun uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah, je povedala Tanja Koleša. "Mala kurišča so v letu 2021 na ravni države prispevala kar 53 odstotkov skupnih izpustov delcev PM10," je še poudarila predstavnica Arsa.

Kurilne naprave je treba redno vzdrževati

Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva, pod okrilje katere spadajo večje dimnikarske družbe v državi, pa je pred začetkom kurilne sezone opozoril na pomembnost ustreznosti malih kurilnih naprav. Med obveznostmi uporabnikov je, da vgrajujejo ustrezne naprave, ki jih morajo prijaviti dimnikarski službi, ta pa mora opraviti pregled naprave in preveriti njeno skladnost s predpisi, je nanizal Zupanc in dodal, da morajo uporabniki poskrbeti tudi za letne preglede naprave, redno čiščenje in vzdrževanje.
V nasprotnem primeru lahko sledijo negativne posledice, kot so zastrupitve z ogljikovim monoksidom, požari in spuščanje škodljivih izpustov v okolje. Prvih dveh primerov v praksi sicer zaznavajo manj, več pa je po Zupančevih besedah tako imenovanega tihega onesnaževanja širše okolice, posledice česar čutimo vsi.

Kot še posebej bistveno pa je izpostavil uporabo primerno suhih drv. "Mokra drva niso ustrezna, pri njih prihaja do nepopolnega zgorevanja, nastaja ogljikov monoksid, na dimniku se odlagajo saje in lahko posledično pride do vžiga teh saj ali dimniškega požara," je navedel.

Sorodna novica Zrak – vrnitev v normalnost je kriza za kakovost zraka

Opozoril pa je tudi na negativen trend, ki so ga zaznavali že lani v času podražitve energentov, in sicer da se v kurilnih napravah kuri vse, kar gori. "V Sloveniji imamo več tisoč mini sežigalnic odpadkov. Dimnikarji zaznavajo te stvari in opozarjajo. Priča smo tudi veliko pritožb sosedom, ki prijavljajo svoje sosede," je orisal stanje na terenu.

O škodljivih posledicah vdihavanja zraka, onesnaženega z delci PM10, pa je spregovorila Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot je dejala, je škodljivost teh delcev različna – čim manjši so, tem bolj so škodljivi. "Na delce se lepijo različne toksične snovi v mešanici zraka, z najmanjšimi delci, ki prehajajo v pljuča, pa te snovi vstopajo v kri in cirkulacijo ter se razsejejo po celotnem organizmu," je opozorila.