Pojav novega koronavirusa in njegovo širjenje po svetu sta prinesla tudi nepričakovane, celo pozitivne posledice. Številne države so se namreč v poskusu omejevanja širjenja okužb odločile za stroga zaprtja in omejile tako gibanje ljudi kot tudi delovanje gospodarstva.

Presenetljivo in osupljivo očiščenje zraka

Posledica tega je bilo (tudi) "očiščenje" ozračja, ki se je najočitneje opazilo nad najgostejšimi industrijskimi središči, na primer na območju Vuhana, kjer je bilo prvo znano žarišče okužb, in bližje nam nad Padsko nižino, kjer so zaradi epidemije začasno obstale tudi številne tovarne. Prav tako smo z navdušenjem opazovali zračne fotografije Benetk, kjer so se kanali v tem času "očistili" in se je skozi sinje morje prvič po dolgem času pokazalo dno.

Znanstveniki so z navdušenjem govorili o velikem ekološkem eksperimentu in upali, da se bo človeštvo naučilo lekcije, ki je pokazala, da je mogoče dokaj hitro omejiti škodljive vplive na okolje in ga tako narediti kakovostnejšega za življenje.

Če odmislimo ogljikov dioksid, ki je sicer človekovemu zdravju neškodljiv plin, a je glavni krivec za podnebne spremembe in posledično segrevanje, človekovo delovanje proizvaja tudi številna druga onesnažila, ki slabšajo kakovost zraka, ki ga dihamo, in tako povzročajo nevarnosti za zdravje ljudi in številne prezgodnje smrti. To so dušikovi oksidi, dušikov dioksid, ozon in črni ogljik ter seveda trdi delci, ki se pomešajo z zrakom. Glavna krivca za onesnažila v zraku sta predvsem promet in industrija.

Slovenija: Največji krivec je promet

V Sloveniji, kjer nimamo veliko težke in umazane industrije, je na prvem mestu onesnaževalcev zraka promet, potem kurjenje fosilnih in drugih neprimernih goriv (zaradi še vedno preveč pogoste uporabe zastarelih kurilnih naprav), pa tudi kmetijstvo, kjer se pri gnojenju uporabljajo dušikove spojine. Mogoče je opozoriti tudi na kurjenje na prostem in pa ognjemete, ki ozračje močno onesnažujejo z majhnimi trdimi delci.

"Očiščenje" zraka v prvem valu

"Očiščenje" zraka v prvem valu epidemije so tako vremenoslovci kot drugi okoljski varuhi opazili tudi v Sloveniji. Agencija za okolje Republike Slovenije je v obdobju med 15. marcem in 15. majem analizirala kakovost zraka in v primerjavi z istim obdobjem v preteklih letih izmerila nižje ravni najškodljivejših onesnažil, med njimi dušikovih oksidov (Nox), dušikovega dioksida (NO2) in delcev PM10. Na znižanje onesnaženosti so vplivali omejevalni ukrepi, saj je Slovenija v prvem valu epidemije tako rekoč ustavila letalski in železniški promet, zaradi omejitve gibanja, prepovedi druženja, zaprtih šol, ustavitve javnega prometa in pogostega dela od doma pa je bil močno zmanjšan tudi cestni promet.

Kot piše v poročilu agencije, objavljenem na spletni strani, je bilo največji vpliv ukrepov zaznati pri izmerjenih ravneh dušikovih oksidov NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47 odstotkov nižje kot v istem obdobju lani oziroma 48 odstotkov nižje, kot znaša povprečje let od 2016 do 2019. Rahlo manjši vpliv so opazili pri ogljikovem dioksidu (NO2), kjer so bile izmerjene vrednosti okoli 40 odstotkov nižje, najmanj pa se je zmanjšala onesnaženost z delci PM10, kjer so bile vrednosti zaradi ukrepov med epidemijo nižje za 13 odstotkov v primerjavi s prej omenjenim obdobjem. Pri meritvah so vremenoslovci izvzeli nekajdnevno obdobje pojava puščavskega prahu, ki kakovost zraka vedno poslabša.

Kot že zapisano, smo zelo opazno zmanjšanje koncentracije zdravju nevarnih dušikovih oksidov, katerih glavni vir je promet, v prvem valu najbližje Sloveniji zaznali v Padski nižini v Italiji. V Sloveniji njihova raven načeloma tudi sicer ne presega vrednosti, ki jih predpisuje zakonodaja, a so bile vrednosti spomladi opazno nižje kot sicer. "Pri delcih PM10 pa je težje opredeliti vpliv epidemije. Glavna vira delcev PM10 sta kurjenje lesa v zastarelih kurilnih napravah in promet. Da je bilo prometa manj, smo videli že iz ravni dušikovih oksidov. Po drugi strani pa je bilo zaradi epidemije pričakovati, da bodo ljudje več doma in bodo tudi več kurili, ampak je bila spomladi, ko se je karantena začela, kurilna sezona že mimo," so dobre rezultate v prvem valu epidemije pojasnili na Arsu.

Kot da drugega vala epidemije sploh ne bi bilo

V drugem valu epidemije tovrstnih pozitivnih sprememb pri kakovosti zraka ni več zaznati. Kot so povedali na Arsu, meritve ne kažejo odstopanja od prejšnjih let v primerljivem obdobju. Pri tem je treba povedati, da kakovost zraka ni odvisna le od zmanjševanja onesnažil, za katera je odgovoren človek, ampak predvsem od vremenskih razmer, na katere nimamo vpliva. "Pri isti količini izpustov bo ob ugodnih vremenskih razmerah (prevetreno ozračje, padavine) kakovost zraka dobra, pri neugodnih razmerah (temperaturni obrat, brezvetrje ali daljše obdobje brez padavin) pa bo kakovost zraka slaba," pojasnjuje Arso. Na splošno se v Sloveniji v zadnjem desetletju spopadamo s čezmerno onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM10 v hladnem obdobju leta in z ozonom v poletnih mesecih. Tako so občasno presežene tudi mejne in ciljne vrednosti, ki jih predpisuje zakonodaja za ti dve onesnaževali, dodajajo na Arsu.

V drugem valu nobenega izboljšanja kakovosti zraka, celo poslabšanje

"V drugem valu nismo opazili nobenega izboljšanja kakovosti zraka, bomo pa podrobno analizo in z njo povezan vpliv karantene naredili po koncu kurilne sezone. Prvi rezultati kažejo, da je v vremensko neugodnih razmerah stanje glede delcev PM10 slabše kot prejšnja leta. Trenutno (februar 2021, op. a.) se v vsej Sloveniji spopadamo s čezmerno onesnaženostjo zraka z delci PM10 zaradi močnega temperaturnega obrata. Najslabše je v dolinah in kotlinah, kjer se izpusti zaradi zaporne plasti ne morejo razredčiti," stanje kakovosti zraka v drugem valu epidemije, ki še traja, opisuje Arso.

Spremembe so mogoče in lažje uresničljive, kot si domišljamo

Se lahko iz vsega naštetega česa naučimo? Smo razumeli lekcijo pandemije in narave?
Lahko bi se naučili, da so spremembe mogoče, pravi Tomislav Tkalec iz društva Focus.
"Pogosto slišimo in mislimo, da bistvene spremembe niso mogoče, ker je preveč ovir, so prekompleksne ..., vendar nam je situacija z virusom pokazala, da lahko z danes na jutri sprejmemo zelo radikalne spremembe in ukrepe. To nakazuje, da so tudi spremembe v smeri trajnostne tranzicije in nizkoogljične družbe veliko lažje uresničljive, kot si domišljamo," poudarja.

Je pa manj verjetna dejanska uresničitev teh sprememb, pravi Tkalec, saj je glede na trenutno dominantne politično-ekonomske usmeritve težko pričakovati, da bodo spremembe trajne. Pogled v realno življenje namreč pokaže, da trenutno v Sloveniji ni mehanizmov, ki bi ljudem, če se gospodarstvo ustavi, omogočali dostojno življenje. Večina je namreč odvisna od prihodkov od dela in veliko jih prihaja prav iz proizvodnje dobrin in produktov, ki jih je treba nekje proizvesti. "Če k temu dodamo še ekonomski model, ki temelji na eksponentni rasti na vseh področjih in posledično zahteva vedno večjo in čezmerno rabo virov, potem je težko pričakovati trajne spremembe, če ne spremenimo samega modela," je kritičen Tkalec.

Morda bo nekaj trajnih sprememb v ravnanju ljudi ostalo na področju prometa, ki je glavni krivec za slabo kakovost zraka, saj je epidemija vendarle privedla do drugačnih prioritet na tem področju, nekaj upanja pušča Tkalec in dodaja, da tudi Evropska unija v okviru okrevanja po pandemiji daje prednost železniškemu pred cestnim in letalskim prometom.

Vendar pa ne kaže, da bi se količina prometa v prihodnosti po pandemiji dejansko tudi zmanjšala. "V nekaj letih se bo promet zaradi turizma predvidoma vrnil na raven pred epidemijo, tudi zato, ker si ljudje v tem času, ko so zaprti doma, želijo potovanj. Tako da bo v tem primeru treba razmisliti tudi o spodbujanju bolj trajnostnega turizma in potovanj," še izpostavi Tkalec.

Z brezplačnimi parkirišči smo avtomobile "povabili" v mesta

Čeprav so meritve torej pokazale, da je bila kakovost zraka v prvem valu boljša kot v preteklih enakih obdobjih, pa Marjeta Benčina, ki se v društvu Focus ukvarja s posledicami, ki jih promet povzroča okolju, drastičnih izboljšav na področju kakovosti zraka ne vidi. "In to najbolj zato, ker smo dali absolutno prednost osebnemu prometu – medtem ko so številne druge države in mesta namenjali več površin za trajnostno mobilnost (pešce, kolesarje) in vlagali v varnost pred okužbo na javnem potniškem prometu. Spomnimo, da je bil pri nas javni potniški prevoz več mesecev onemogočen, mesta pa so celo odpirala brezplačna parkirišča za avtomobile in jih privabljala v središča mest," je kritična Benčina.

Prav tako poudarja, da kolesarji, čeprav jih je bilo v obdobju zaprtja več kot sicer, niso dobili dodatnih površin. Veliko je h kakovosti zraka sicer pripomoglo delo od doma, ki je vplivalo na zmanjšanje prometa, "a ob trenutni prometni politiki pričakujemo ob sprostitvi ukrepov še dodatno rast prometa, izpustov in onesnaženosti zraka".

Po opozorilih malo le popravili nacionalni načrt za okrevanje

Prvi predlog načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj, je šel po mnenju okoljskih organizacij v čisto napačno smer, saj je v ospredje postavil gradnjo novih cest in predvidel le manjše popravke na železniški infrastrukturi. To je opazila tudi Evropska komisija, ki je Slovenijo na to opozorila, zato je načrt zdaj nekoliko popravljen.

"Po opozorilih Evropske komisije, da Slovenija v (osnutku) nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost namenja preveč sredstev za cestni in premalo za železniški promet, so bili sicer iz njega črtani cestni projekti in financiranje nacionalnega prevoznika, vendar teh niso nadomestli z drugimi, bolj trajnostnimi projekti, temveč so se zaenkrat celo odrekli velikemu delu povratnih sredstev. Glede na cilje, ki jih moramo doseči do leta 2050, so v načrtu predvidene investicije v projekte trajnostne mobilnosti precej skromne in kažejo na pomanjkanje celovite strategije na področju prometa. S tem izgubljamo priložnost, da bi že v naslednjem desetletju temeljito predrugačili in razogljičili naš prometni sistem - potrebujemo bistveno višja vlaganja v železniško infrastrukturo, aktivno mobilnost, kot sta kolesarjenje in pešačenje, ter v dostopen in učinkovit javni potniški promet," pojasnjuje Marjeta Benčina.

Za čisti zrak se ne moremo se zanašati le na veter in padavine

Vsekakor gre pri vprašanju kakovosti zraka za vpliv na zdravje in življenje ljudi. "V spomladanskem valu epidemije je ukrep omejevanja potovanj nenačrtovano, vendar opazno zmanjšal tudi ravni dušikovih oksidov. Najbrž bi zmogli načrtovati tudi zmanjšanje onesnaženja zraka, saj je cilj ukrepov varovanje zdravja in življenja ljudi. Za covid-19 zdaj obstaja cepivo. Odprto ostaja vprašanje, ali smo tudi na področju (ne)kakovosti zraka pripravljeni sprejeti rešitve in izvajati ukrepe, ki že obstajajo," se sprašujejo na Arsu, kjer še poudarjajo, da se ne moremo zanašati na to, da bodo v hladni polovici leta za naš čisti zrak skrbeli le nepredvidljivi veter in padavine. Svoje morajo narediti tudi država in občine (nekatere sicer že izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka), sodelovati pa mora tudi gospodarstvo, ki mora spoštovati okoljsko zakonodajo in vlagati v do okolja prijazne tehnologije. Na področju kmetijstva je treba pri gnojenju poskrbeti za nižje izpuste amonijaka.

Kaj pa posamezniki? Gre za odločitev, da se do okolja vedno vedemo odgovorno. To pa pomeni premislek pri lastnem ravnanju. Najlažje se samoomejimo v prometu in pogosteje izberemo javni prevoz, kolo ali pešačenje. Omejiti je treba tako kurjenje na prostem kot kurjenje v zastarelih kurilnih napravah, predvsem pa ne kurimo z neustreznimi gorivi, kot so karton, star papir, vlažen in kemijsko obdelan les (iverke, barvan in lakiran les), plastika, embalaža, stare krpe in drugi odpadki. Tudi Tomislav Tkalec iz Focusa poudarja nujo trajnostne energetske tranzicije in opozarja, da je Slovenija med le še osmimi evropskimi državami, ki še vedno niso določile letnice za izstop iz uporabe premoga.

"Normalnost" je kriza za zrak in okolje

"To, kar smo pred pandemijo imeli za ’normalnost’, je sistem, ki temelji na izkoriščanju ljudi in narave. Zato je ta t. i. normalnost v bistvu kriza, ki je celo večja kot kriza pandemije, ki nas je prizadela. Kot odziv na novi koronavirus smo pokazali, da smo kot družba za spopad z resno krizo zmožni drastično spremeniti način delovanja tako rekoč čez noč," pa pravi Lidija Živčič, ki v društvu Focus raziskuje tematiko odrasti. Prepričana je, da nam je trenutna zdravstvena kriza pokazala potencial za preobrazbo v smeri odrasti na vseh ravneh družbe. "Po pandemiji moramo izbrati pot naprej, ki bo v okviru planetarnih meja, do okolja prijazna in družbeno pravična, sicer bomo že obstoječo krizo samo še poglabljali," je prepričana.