Ob vse večjem številu samooskrbnih sončnih elektrarn se povečuje tudi povpraševanje po zavarovanju, ob vedno pogostejših in hujših neurjih pa tudi število prijavljenih škodnih primerov. "Na naraščajoč trend škodnih primerov močno vplivata pojav in pogostost naravnih nesreč, predvsem toče," so navedli v Zavarovalnici Triglav.

Podobno ugotavljajo v Zavarovalnici Sava. "V Sloveniji je vsako leto zagnanih več sončnih elektrarn, zato je na tem področju več povpraševanja po zavarovanjih in prav tako tudi sklenitev zavarovanj. Žal pa je vse več tudi ujm, ki z vse večjo pogostostjo ter vse večjo in močnejšo točo povzročajo vedno več škode," poudarjajo v zavarovalnici iz Zavarovalne skupine Sava.

V Zavarovalnici Generali v povprečju letno prejmejo okrog 150 prijav škodnih dogodkov na sončnih elektrarnah, letos pa je to število v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko večje zaradi nedavnih neurij. Od 150 škodnih primerov je približno tretjina takšnih, ki so posledica toče ali viharja, sledijo pa škode zaradi strojeloma.

Kot so pojasnili v Zavarovalnici Triglav, je bilo v obdobju od začetka leta 2013 do konca leta 2023 največ, več kot polovica, škodnih dogodkov na sončnih elektrarnah iz strojeloma. S strojelomnim zavarovanjem so krite predvsem škode, ki so na sončni elektrarni posledica mehanskih poškodb, ki so npr. posledica udarcev predmetov, deformacij in porušitev, ter indirektnega udara strele. Dobra tretjina škod pa je bila povezana s kritji, ki jih nudijo v okviru zavarovanja požarnih nevarnosti. Največ škod so povzročili vihar, udar strele, toča in požar.

Večina škod v osrednjem, severnem in vzhodnem delu Slovenije.

V neurjih, ki so lani prizadela Slovenijo, je po podatkih Zavarovalnice Triglav na sončnih elektrarnah največ škode povzročil viharni veter, ki je odkrival strehe, na katerih so bile sončne elektrarne nameščene. Letos pa opažajo več dogodkov, kjer največjo škodo povzroči toča. Najhuje je bilo 13. julija, ko je močna toča povzročila veliko škode na območju Slovenske Bistrice z okolico. V splošnem je večina škod letos nastala na osrednjem, severnem in vzhodnem delu Slovenije.

V Zavarovalnici Sava je bila do letošnjega leta najpogostejša škoda na razsmernikih sončnih elektrarn, ki so bili poškodovani zaradi indirektnega udara strele, in sicer so bile tovrstne škode precej enakomerno razpršene po vsej Sloveniji. Letos pa je na območju od Oplotnice prek Slovenske Bistrice, Hoč, Kidričevega, Ptuja do Ormoža večje število panelov poškodovala toča. Navedli so tudi nekaj škod zaradi viharnega vetra, ampak so bile te zelo redke.

Vsi sončni paneli na slovenskem trgu morajo izpolnjevati zahteve certifikatov in standardov, se pa med seboj nekoliko razlikujejo glede odpornosti na točo, je povedala direktorica Združenja slovenske fotovoltaike Nina Hojnik.

Večina razlik izhaja iz debeline stekla na panelih. To naj bi bilo, podobno kot pri strešnih oknih, odporno proti toči velikosti oreha, premera okoli tri centimetre. "V primerih toče, ki ni ekstremnih velikosti, to pomeni zadostno zaščito. V zadnjih dveh letih smo pa žal tudi priča ekstremnim točam, proti katerim pa večina panelov ni odporna," je dejala.

Predsednik upravnega odbora združenja Primož Tručl je dodal, da so ga poškodbe na panelih zaradi toče nekoliko presenetile, saj da je bilo v Sloveniji doslej zelo malo tovrstnih škod, tudi v svetu pa da škodo v glavnem povzroči močan veter. Po njegovih besedah to potrjujejo zavarovalniške statistike.