"Trdimo, da so podjetja objavila ogromno dezinformacij, da ne bi bile prekinjene njihove poslovne dejavnosti in ustvarjanje bogastva," je povedal teksaški odvetnik Jeffrey B. Simon, ki je v imenu okrožja Multnomah v zvezni državi Oregon vložil 52 milijard dolarjev vredno tožbo.

"Stara zgodba toženih podjetij, da je podnebna znanost negotova in nedokazana, ne bo uspela," je dodal. Med toženimi so denimo velika naftna podjetja ExxonMobil, Shell in Chevron, Ameriški naftni inštitut in svetovalno podjetje McKinsey & Company.

Odvetnik Simon je pred leti pomagal družinam, ki jih je prizadela opioidna kriza, da so dosegli poravnave z vodilnimi farmacevtskimi družbami v vrednosti več kot 2,7 milijarde dolarjev. Zdaj je del pravne ekipe, ki se je lotila tožb proti velikim naftnim podjetjem.

Med tožniki je Okrožje Multnomah, ki zajema tudi največje mesto v zvezni državi Oregon, Portland. Od toženih zahteva odškodnino za preteklo in prihodnjo škodo ter sredstva za svoj infrastrukturni sklad, da bi se lahko pripravilo na prihodnost s pogostimi in intenzivnimi vročinskimi valovi, sušo in požari.

Tožbe so se začele leta 2017

V tožbi, ki so jo vložili konec junija, okrožje trdi, da je zaradi vročinskega vala leta 2021, v katerem so se temperature dvignile nad 46 stopinj Celzija, umrlo 69 ljudi, nastala pa je tudi obsežna gmotna škoda, ki so jo morali poravnati davkoplačevalci. V strokovni analizi skupine za akademsko sodelovanje World Weather Attribution je navedeno, da bi bil tako intenziven vročinski val praktično nemogoč brez podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek.

Gre za zadnjo v nizu tožb, ki so se v ZDA začele leta 2017. Po podatkih Centra za podnebno integriteto, ki spremlja takšne primere, trenutno več kot 40 mest, okrožij in zveznih držav po ZDA toži podjetja in interesne skupine na področju fosilnih goriv zaradi posledic podnebnih sprememb in širjenja dezinformacij o vplivu fosilnih goriv na podnebne spremembe, ki traja že desetletja.

Okrožje Multnomah se v tožbi sklicuje na interne dokumente toženih podjetij, ki naj bi dokazovali, da so se omenjena podjetja že pred več kot 50 leti zavedala okoljske škodljivosti svojih izdelkov in praks, a so izvajala kampanje zavajanja, ki so skupnostim preprečevale sprejemanje najboljših odločitev. Podjetja medtem vztrajajo, da so njihove prakse in proizvodi zakoniti in prispevajo k družbeni blaginji.