V slovenskem morju domačini in biologi te dni opažajo povečan pojav velikih klobučnjakov. To sicer ni nič nenavadnega, nenavadna pa sta njihova ogromna številčnost in trajanje, saj so v celotnem Tržaškem zalivu že od jeseni, ugotavlja raziskovalka na Morski biološki postaji (MBP) Piran Andreja Ramšak.

Poleg turizma klobučnjaki vplivajo tudi na ribištvo, ki ga ovirajo. Veliki klobučnjaki se med drugim ujamejo v mreže in v koče, tako da ribiči praktično nimajo ulova. Meduze se zataknejo v mreže, ki tako postanejo nefunkcionalne za ribolov. Kot je ugotovila Ramšakova, sta bila letošnji jesen in zima za ribištvo v tem pogledu katastrofalna.

Veliki klobučnjake z znanstvenim imenom Rhizostoma pulmo, kot še pojasni Ramšak, sicer v našem morju niso nič posebnega. So namreč vrsta, ki naseljuje Sredozemsko morje in torej njihovo pojavljanje ni nič nenavadnega. "Nenavadna sta ogromna številčnost in trajanje, kajti v velikih množicah se pojavljajo že od jeseni 2021, kar uvršča jesen in zimo med izjemna leta."

Velikih klobučnjakov je po njenih besedah veliko v celotnem Tržaškem zalivu, in to že od jeseni 2021: "Imajo zadosti planktonske hrane in ugodne razmere v morju, da se lahko namnožijo in rastejo celotno življenjsko obdobje meduze."

Do poletja velikih klobučnjakov sicer v našem morju ne bi smelo več biti. "Običajno se njihov življenjski krog konča spomladi in jih ponovno vidimo v jeseni in pozimi," je še navedla raziskovalka Morske biološke postaje.