Lani, ko so si gospodarstva prizadevala vrniti na pot izpred pandemije covida-19, je povpraševanje po električni energije naraslo. Potreba po elektriki se je na letni ravni dvignila za pet odstotkov in je primerljiva s priključitvijo celotne Indije v svetovno električno omrežje, ponazarja Ember.

Tudi zaradi velikih potreb so se obudile termoelektrarne, proizvodnja elektrike na premog je lani v primerjavi z letom prej narasla za devet odstotkov in s tem narašča najhitreje po letu 1985, izsledke povzema BBC. Elektrarne na premog trenutno predstavljajo 36 odstotkov svetovne proizvodnje elektrike.

Povečana uporaba premoga, predvsem na Kitajskem in v Indiji, je tudi posledica visokih cen plina. "Zadnje leto smo videli zelo visoke cene plina. Premog je postal cenejši od plina," je za BBC povedal glavni avtor raziskave Dave Jones.

Čisti viri energije so ob tem lani predstavljali 38 odstotkov svetovne proizvodnje elektrike. Med temi sta vetrna in sončna energija lani prvič dosegli deset odstotkov svetovne proizvodnje, izsledke raziskave povzema BBC.

Najhitrejši prehod v Vietnamu

Do zdaj je 50 držav preseglo deset odstotkov proizvodnje energije iz vetra in sonca. V letu 2021 je bilo takih držav sedem: Kitajska, Japonska, Mongolija, Vietnam, Argentina, Salvador in Madžarska.

Najhitrejši prehod na veter in sonce je bil na Nizozemskem, v Avstraliji in Vietnamu. Vse tri države so v zadnjih dveh letih iz fosilnih goriv preusmerile desetino povpraševanja po električni energiji v zelene vire.

V Vietnamu so v zadnjem letu zaznali 300-odstotno povišanje proizvodnje sončne energije, kar naj bi spodbudile vladne olajšave za gospodinjstva, ki so se odločila za solarne panele.

Poročilo še navaja, da so številne srednjeevropske države obstale pri prehodu na sončno energijo. Med njimi so Bolgarija, Češka, Romunija, Slovaška in tudi Slovenija, v katerih je raven izkoriščanja sončne energije približno enaka kot leta 2015.

Ember: Veter in sonce ključna pri zmanjševanju segrevanja

Delež proizvedene sončne in vetrne energije se je podvojil, odkar je bil leta 2015 podpisan pariški podnebni sporazum. Dogovor države podpisnice zavezuje k omejitvi dviga povprečne svetovne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Pri Emberju trdijo, da je to izvedljivo, če se bo delež uporabe vetrne in sončne energije na svetovni ravni do leta 2030 vsako leto povečal za 20 odstotkov.