Korenine martinovanja naj bi izhajale že iz keltskega praznika, ki se je poklonil rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih. V Sloveniji je vsako leto 11. novembra, praznovanje pa traja cel teden. Sv. Martin, škof iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami, je zaščitnik tega časa.

Sorodna novica Praznovanje "štajerskega novega leta" bo letos trajalo kar štiri dni

Vinarji letos zaskrbljeni opozarjajo na izredno slabo letino. Marjan Colja iz Vinske družbe Slovenije količinsko tako slabe letine ne pomni. V primerjavi s petletnim obdobjem v združenju večjih slovenskih vinarskih podjetij ocenjujejo, da je pridelek nižji za kar 35 odstotkov. Sicer pa je letošnje pridelano grozdje po njegovih besedah vrhunski letnik.

"Podnebne spremembe so za slovensko vinogradništvo z vidika kakovosti vina koristne."

Glede kakovosti vina se strinjata tudi profesor za področje vinogradništvo Jan Reščič, in Guillaume Antalick, profesor za področje vinarstvo na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo in Centru za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Za MMC RTV Slovenija sta pojasnila, da v nekaterih regijah po svetu podnebne spremembe dejansko ogrožajo obstoj vinogradništva, predvsem zaradi hudih suš iz leta v leto in pomanjkanja dostopne vode, kar pa ne velja za Slovenijo. "Podnebne spremembe slovenskega vinogradništva v Sloveniji ne ogrožajo tako očitno. Pravzaprav nasprotno, podnebne spremembe so bile za slovensko vinogradništvo z vidika kakovosti vina precej koristne, zlasti v Posavju in Podravju, pa tudi na splošno za slovenska rdeča vina," sta pojasnila.

Ob tem pa sta poudarila, da so zaradi tega stari načini kmetovanja in pridelave grozdja postavljeni pod vprašaj, a je po njunih besedah to mogoče ublažiti s prilagajanjem. "Na splošno sta, v primerjavi s preteklostjo, najpogostejša izziva za vse regije toča in bolezni vinske trte v poletnem času, zaradi višje zračne vlažnosti in temperature zraka. Na Primorskem postaja pogost izziv suša, v vzhodni Sloveniji pa je resnična težava pozeba," pravita.

Podoben odgovor o samih izzivih smo dobili tudi s Kmetijskega inštituta Slovenije. Ob tem pa so dodali, da se vinogradniki prilagajajo na različne načine. "S protitočnimi mrežami, s sistemi za namakanje/zalivanje, z zatravljanjem vinogradov za preprečevanje erozije in podobno," so pojasnili.

Še eno leto slabe letine lahko vinarjem povzroči velike težave

Kljub temu pa bi, pravi Colja, še ene take trgatve lahko pomenile velike težave predvsem za tiste večje vinske kleti, ki se ukvarjajo z lastno proizvodnjo grozdja. Stroške s pridelavo imajo velike, nimajo pa dovolj pridelka, kar jim prinaša velike izgube. Še posebej je težava v pomanjkanju belega vina, zato bodo v prihodnjih letih, če ne bo boljših letin, trgovci prisiljeni vina nižje kakovosti kupovati v tujini in z njimi polniti police.

Sorodna novica Ah, ta leta: Zgodba o vinu

S podobnimi težavami so se letos spopadli vinogradniki povsod na Balkanu, medtem ko iz Italije, Francije in Španije poročajo o viških pridelka. Kot je spomnil Colja, EU še naprej spodbuja krčenje vinogradov, medtem ko pri nas želimo ravno obratno, a vseeno prihaja do opuščanja vinogradov.

"To je zelo pereča težava, pa tudi struktura vinogradov je drugačna, saj se precej vinogradnikov s to dejavnostjo še vedno ukvarja na pol amatersko. Ta del pa se ves čas krči, saj mladi za to niso več tako zainteresirani, pa tudi ekonomsko se jim ne izplača več," ugotavlja Colja.

Ali vinarji lahko pričakujejo pomoč države?

Glede na vse težave so vinarji za pomoč zaprosili kmetijsko ministrstvo, saj bodo sicer težko preživeli.

Pomanjkanje grozdja, zlasti belega, se pozna tudi pri odkupnih cenah, ki so letos še dodatno zrasle, v nekaterih primerih, zlasti tam, kje podjetja nimajo zastavljene dolgoročne cenovne strategije, celo za tretjino. V njihovi kleti so sicer grozdje v povprečju odkupovali po 85 centov za kilogram, kar je okoli pet centov več kot leto prej, je še dejal.

Kmetijsko ministrstvo smo vprašali, ali si vinarji lahko obetajo pomoč. "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaprosilo za podporo iz kmetijske rezerve na podlagi popisa škode trajnih nasadov. Uradnega odgovora Slovenija od Evropske komisije še ni prejela," so sporočili.

Sorodna novica Slavko Dobnik: »Vinarji so umetniki, ki v sozvočju z naravo ustvarjajo čudovite vinske kreacije.«

Ob tem so dodali še, da "MKGP spodbuja in sofinancira izvajanje ukrepov prilagajanja in blaženja posledic podnebnih sprememb v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (pred tem v okviru Programa razvoja podeželja) ter v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe v kmetijstvu."

Opozorili pa so, da preventivnih ukrepov ni mogoče izvajati na vseh površinah. "Prav tako pa se lahko zgodi, da preventivni ukrepi posledice škod le omilijo, ne morejo pa jih v celoti preprečiti. V teh primerih lahko pride do izpada dohodka na kmetijskem gospodarstvu. MKGP sofinancira zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje."

Kakšna prihodnost čaka naša vina?

Vsi sogovorniki se strinjajo, da se bodo morali v prihodnosti vinarji spopadati z izzivi na področju pridelave grozdja, zlasti zaradi podnebnih sprememb. "To bo vključevalo še večjo uporabo tehnologij za spremljanje podnebnih razmer, razvoj novih sort trte, ki so bolj odporne na ekstremne vremenske razmere, in izboljšanje praks trajnostnega kmetovanja. Vinogradniki bodo morali biti proaktivni in inovativni, da bodo lahko uspešno obvladovali izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe," so sporočili s KGZS-ja.

"Kar zadeva podnebje, gre pričakovati pogostejšo pojavnost ekstremnih dogodkov, kot so tople zime, ki prinašajo veliko tveganje zmrzali na vzhodu države, vroča in suha poletja, kot sta bili v letih 2022 in 2024, tropske padavine, kot smo jim bili priča leta 2023 in pozno spomladi 2024. V tem kontekstu bosta izobraževanje in prenos znanja v vinski sektor potrebna bolj kot kadar koli prej. Preživeli bodo le vinogradniki, ki bodo temu znanju in izkušnjam sledili in bili med seboj povezani," sta opozorila Reščič in Antalick.

Iz Kmetijskega inštituta Slovenije pa so ob vsem te še dodali, da lahko v prihodnosti pričakujemo tudi veliko sprememb v sortnem sestavu vinogradov, prilagajanje tržnim razmeram, zahteve trga, kot so vina z nizko vrednostjo alkohola ali brezalkoholna vina, trajnostna pridelava, ekološka pridelava, pogoste izpade pridelka grozdja, nove stile vin in manjšo porabo vina.

Stopnja samooskrbe z vinom je v letu 2022/2023 znašala 92 odstotkov

Tudi Statistični urad Slovenije je objavil, da je bila letošnja letina grozdja podpovprečna. V primerjavi s povprečjem zadnjih 10 let je bila manjša kar za 15 odstotkov.

Lani je na približno 14.400 hektarjih vinogradov raslo 57 milijonov trsov, prevladovale pa so bele sorte grozdja. Stopnja samooskrbe z vinom je v tržnem letu 2022/2023 znašala 92 odstotkov. Pridelanih je bilo 572.000 hektolitrov vina, od tega so bela vina obsegala 67 odstotkov.

Po zadnjih podatkih iz popisa vinogradov se je z vinogradništvom ukvarjalo 28.481 pridelovalcev. Povprečni vinogradnik je v povprečju obdeloval 0,54 hektarja vinogradov, pri čemer je kar 91 odstotkov vseh grozdje pridelovalo na manj kot enem hektarju. Skupno so ti obdelovali 31 odstotkov celotne površine vinogradov v državi.

Sicer pa je Slovenija lani izvozila za 19,6 milijona evrov vina, največ v Združene države Amerike (17 odstotkov), Italijo (14) in na Hrvaško (14), uvozila pa za 20,7 milijona evrov vina iz svežega grozdja, največ iz Francije in Italije (iz vsake po 28 odstotkov) ter Severne Makedonije (13).

Povprečno gospodinjstvo je za nakup vina odštelo 50,94 evra. Za povprečno plačo v slovenskih gostilnah dobimo 74 litrov vina.

Ob martinovem je SURS podal še nekaj zanimivih podatkov. Tako je povprečno slovensko gospodinjstvo v letu 2022 za nakup vina v povprečju porabilo 50,94 evra. Medtem ko smo lani v trgovini za liter namiznega vina odšteli povprečno 2,23, za liter kakovostnega pa 4,71 evra, je zadnji v gostinskem lokalu stal 19,52 evra. Za ta znesek je bilo treba lani delati povprečno 135 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 74 litrov kakovostnega vina.

V Sloveniji imamo tudi 22 ulic, ki imajo v svojem imenu besedo vinograd – Cesta med vinogradi, Med vinogradi, Na vinograd, Pod vinogradi, Vinogradniška cesta, Vinogradniška pot in Vinogradniška ulica. V občini Grosuplje pa najdemo tudi naselje Vino, v katerem živi okoli 155 prebivalcev.