Nakup sredstev bo sofinancirala preko Rdečega križa Slovenije v višini 125.000 evrov in Karitasa v višini 125.000 evrov. Da bodo vsi prebivalci dobili sredstva pod enakimi pogoji, bodo občine za njihovo dodelitev sicer morale določiti enotne pogoje. "Ker gre za izredne dogodke, sredstev ni bilo možno ustrezno načrtovati, zato je vlada odločila, da jih zagotovi iz sredstev sklada proračunske rezerve. Tako zagotovljena sredstva bo navedenima organizacijama nakazala Uprava RS za zaščito in reševanje," so zapisali.

Gre za pomoč prebivalcem občin Ormož, Crikulane, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale, kjer so nedavna neurja z močnim vetrom povzročila veliko škode.

Zbornica poziva k ukrepanju, saj so ogrožene številne kmetije

Ob vse pogostejših neurjih in drugih negativnih vplivih na kmetijstvo zaradi podnebnih sprememb v Kmetijsko-gozdarski zbornici pozivajo k ukrepanju, saj škode zaradi neurij ogrožajo obstoj mnogih kmetij. Med drugim predlagajo ustanovitev rizičnega sklada.

Vreme letos ni najbolj naklonjeno normalni in nemoteni kmetijski pridelavi. Že v aprilu je usodne posledice na sadnem drevju pustila pozeba, nato sta sledila spomladanska suša, ki je precej prizadela nekatere poljščine, zlasti pšenico, in nato še obdobje čezmernih padavin, ki so oteževale žetev. Od začetka junija so ob precejšnjih temperaturnih nihanjih pogosta tudi lokala neurja in toča, ki pa je konec avgusta zajela tudi širše območje Slovenije, so spomnili v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Zadnje neurje s točo 30. avgusta je zajelo najširše območje Slovenije. O veliki škodi na kmetijskih rastlinah in objektih poročajo praktično od povsod, najbolj pa so bila prizadeta območja Ljutomera, Jeruzalema, Haloz, Ptuja, Ormoža, Šentjurja, Sevnice, Radeč in Laškega. Veliko škodo je močan veter s točo naredil tudi na Tolminskem, Krasu in v Goriških brdih. Močno, tudi do 100-odstotno, so poškodovani vinogradi in sadovnjaki, do 40-odstotno tudi oljčniki.

V zbornici opozarjajo, da škode zaradi neurij ogrožajo obstoj mnogih kmetij. V okviru skupne kmetijske politike je treba povečati obseg sredstev za naložbe za zmanjševanje tveganj v kmetijstvu (zaščita proti toči, pozebi, suši, poplavam), oblikovati sistem zavarovanja z najvišjo stopnjo sofinanciranja, ki bo finančno vzdržen za kmete, ter ustanoviti rizični sklad za pokritje škod, predlagajo.

Eno najbolj prizadetih območij v nedeljskem neurju je v sredo obiskala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Kot je po ogledu povedala v Ormožu, je še vedno na voljo kar nekaj sredstev iz naslova ukrepov razvoja podeželja, tudi za obnovo gozdov po opravljeni sanaciji, zato bodo takoj začeli obveščati o tem, da je te ukrepe še mogoče uporabiti. "Po dokončni oceni škode pa bomo preverili tudi druge možnosti, če bo treba pomagati še s kakšnimi drugimi ukrepi," je dejala.