Zaradi previsokih temperatur med marcem in aprilom je predvsem severno tretjino grebena doletelo najhujše odmiranje koral doslej, poroča francoska tiskovna agencija AFP in dodaja, da znanstveniki znova opozarjajo na izjemno občutljivost tega ekosistema.

Ta 700-kilometrski, sicer manj dostopni del grebena, je namreč v zadnjih osmih do devetih mesecih izgubil kar dve tretjini koral v plitvini. Gre pa za območje, ki je zaradi svoje odmaknjenosti najbolj prvinsko, je sporočil Terry Hughes, vodja centra za študije koralnega grebena na univerzi Jamesa Cooka, ki ima sedež v Townsvilu v zvezni državi Queensland.

"To območje je bilo med dvema prejšnjima pojavoma beljenja koral leta 1998 in 2002 manj poškodovano, zdaj pa je zelo hudo prizadeto," je povedal in dodal, da je nekoliko bolje v osrednjem in južnem delu grebena, tudi v bližini turističnih središč v okolici Cairnsa in otokov Whitsunday.

Alge odmrejo in korale ostanejo brez hrane
Do beljenja koral običajno prihaja zaradi predolgih obdobij pretople morske vode, kar je posledica globalnega segrevanja ozračja. Tedaj korale izgubijo simbiotsko sobivanje z algami, s tem pa ostanejo brez vira hrane, ki jim ga s fotosintezo alge zagotavljajo. Ko korale izgubijo alge, izgubijo tudi barvo - postanejo bele, poleg tega pa postanejo tudi bolj občutljive za različne bolezni in na koncu tudi odmrejo.

Če se sicer voda ohladi, jih lahko alge ponovno kolonizirajo in stanje se popravi. A to se mora zgoditi razmeroma hitro. Če pa odmrejo korale, začne odmirati celoten ekosistem okoli grebena.

Koralni grebeni velja za enega biotsko najbolj raznovrstnih ekosistemov na Zemlji. Pogosto ga imenujejo tudi "morski pragozd".