Merilno mesto v koprskem zalivu je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v učinek podnebnih sprememb, so za STA pojasnili na agenciji za okolje (Arso).

Srednja letna višina morja se je v med letoma 1961 in 2016 gibala med 211 in 232 centimetri. Največji odmik od srednje vrednosti, ki znaša 218 centimetrov, je bil 14 centimetrov, in sicer leta 2010, pravijo na Arsu in dodajajo, da v zadnjem obdobju poleg svetovnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje višin morja v slovenskem morju pogosteje kot običajno vplivajo vremenske razmere v regiji - padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in predvsem resonanca vremenskih vplivnih parametrov z lastnim dolgoperiodičnim 23-urnim valovanjem Jadranskega morja.

Po podatkih Arsa je v opazovanem obdobju višina morja več kot 482-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 centimetrov. Največja izmerjena višina morja je bila 394 centimetrov. Poplave so večinoma v jesensko-zimskih mesecih, občasno tudi v spomladanskih, povprečno pa se pojavijo nekaj več kot osemkrat na leto in največ 31-krat v letu. Pogosto se ob neugodnih vremenskih razmerah število prekoračitev višine točke poplavljanja poveča zaradi lastnega dolgoperiodičnega valovanja morja, ki se v obliki dušenega nihanja lahko pojavlja več dni po začetku vremenske motnje.

Lahko bi bil ogrožen večji del urbane obale
Dejstvo pa je, da se ob slovenski obali in v Jadranu v zadnjih 20 letih višina morja zvišuje hitreje od evropskih in svetovnih. "Če bi izostala infrastrukturna prilagajanja, lahko ob koncu stoletja ob podobnem gibanju pričakujemo vsakodnevna poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale," so posvarili na agenciji. Pri tem poudarjajo, da je urbani del slovenske obale postavljen na dokaj enoviti višini, zato bi bil ob uresničenju napovedi dviga gladine morja in s tem veliko večje pogostosti poplavnih dogodkov ogrožen večji del urbane obale.

Odvisno od različnih scenarijev podnebnih sprememb in regionalnih razlik se bo gladina morij po svetu do leta 2100 sicer dvignila za od 20 do 80 centimetrov. Enako velja tudi za evropska morja.

Dvig gladine morja odvisen od več dejavnikov
Kot priznavajo na Arsu, je regionalne razlike težko napovedovati, saj je dvig gladine morja odvisen od njegove gostote in slanosti, morskih tokov, lokalnih sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju, vertikalnih premikov kopnega in atmosferskih neviht. Po scenariju izpusta toplogrednih plinov RCP 4.5 se bo gladina Sredozemskega morja sicer zvišala za od 40 do 50 centimetrov, gladina Jadrana pa za približno 10 centimetrov manj.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Kot so na Arsu še pojasnili, je sicer urbana slovenska obala delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine.