"V Sloveniji imamo izredno srečo in privilegij, da imamo kakovostne vodne vire," je dejal Iztok Rozman iz Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS-ju. Okrog 92 odstotkov prebivalcev Slovenije se s pitno vodo oskrbuje iz javnih vodovodnih sistemov, kjer je kakovost pitne vode pod stalnim nadzorom in je zato pitje vode iz pipe zagotovo varno, je dodal.
V zbornici komunalnega gospodarstva že vrsto let moči in dejavnosti usmerjajo tudi v spodbujanje trajnostnega gospodarstva, odgovorne porabe in ohranjanje naravnih virov, zato je zdaj nastala pobuda Voda iz pipe. Ta temelji na ohranjanju vodnih virov in spodbujanju prebivalstva k poseganju po čisti naravni vodi iz vodovoda ter izogibanju predpakirani vodi, je pojasnil direktor zbornice Sebastijan Zupanc.
Cilj pobude je, da pitje vode iz pipe postane vsakodnevna praksa v podjetjih in organizacijah ter prva izbira zagotavljanja vode pri organizaciji dogodkov. V zbornici tako podjetja in druge organizacije vabijo, naj začnejo na sestankih in drugih dogodkih ponujati vodo iz pipe, k takšnemu vedenju pa spodbujajo tudi zaposlene, partnerje in druge deležnike.
S tem namenom so že vzpostavili posebno spletno stran, kjer se lahko podjetja prijavijo za sodelovanje, nato pa jih bodo povabili k podpisu zaveze in jim podelili certifikat, s katerim bodo pokazala, da jim skrb za okolje in ohranjanje naravnih virov ni samo vrednota, temveč način delovanja.
Voda iz pipe je cenejša
Voda iz pipe je zagotovo bolj sveža, bogata s kisikom in bolj zdrava za uživanje, je naštel Rozman. Za njeno pripravo je potrebnih manj postopkov, ima pa tudi manjši okoljski odtis. Ne nazadnje pa je pomembna tudi cena. Liter vode iz javnega vodovoda je okrog 500-krat cenejši kot liter vode iz plastenke, je dejal.
Pobudo Voda iz pipe sta že podprli ministrstvi za zdravje ter za okolje in prostor, ki bosta certifikat prejeli v petek v okviru dogodkov ob svetovnem dnevu voda. Podelitev certifikatov prvim sodelujočim podjetjem pa je predvidena 19. aprila.
Podzemne vode najslabše na SV Slovenije
Stanje podzemnih voda je v večjem delu Slovenije dobro, zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti pa so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu države. Kemijsko stanje podzemnih voda je slabo v Savinjski, Dravski in Murski kotlini, kažejo izsledki monitoringa podzemne vode, ki ga je Agencija RS za okolje izvedla v letu 2018.
Podzemne vode v Savinjski, Dravski in Murski kotlini so čezmerno obremenjene z nitrati, v Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadlim produktom desetil-atrazinom. Na nekaterih vodnih telesih so občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki, so sporočili iz agencije za okolje. Kemijsko stanje podzemnih voda na severovzhodu je slabo že vseh zadnjih sedem let izvajanja monitoringa.
V letu 2018 so monitoring izvedli na 14 vodnih telesih po vsej državi, v program pa je bilo vključenih 176 merilnih mest.
Na vseh merilnih mestih so spremljali terenske in osnovne fizikalno-kemijske parametre ter kovine, ponekod pa tudi pesticide in lahkohlapne halogenirane ogljikovodike. Poleg omenjenih parametrov že več let spremljajo tudi vsebnost ostankov zdravil v podzemni vodi in v letu 2018 prvič tudi perfluorooktan sulfonsko kislino.
Na posameznih merilnih mestih je najpogosteje presežena vsebnost nitratov, kažejo izsledki tokratnega monitoringa. Atrazin presega standard kakovosti le še v Dravski kotlini in na enem merilnem mestu Murske kotline, v drugih delih Slovenije pa v podzemni vodi ni več prisoten. Od pesticidov se zdaj najpogosteje pojavlja metolaklor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje