Pobudniki referenduma, zbrani v pobudi Za pitno vodo, so ob začetku zbiranja podpisov za referendum pozvali državljane, naj izkoristijo priložnost in s svojim dejanjem vplivajo na dogajanje v državi. Vladi in državnemu zboru je Uroš Macerl iz Eko kroga očital, da so stvari pripeljali tako daleč, da "lahko vodo rešimo samo na način, da dobimo referendum". "Pred nami je 35 dni in en zelo pomemben cilj: zbrati 40.000 overovljenih podpisov, s katerimi lahko dosežemo referendum in preprečimo zakon," je dejal.

"Pogosto slišim ljudi, da jamrajo, da se nekaj ne da, da je kriva politika, da se na parlament ne da vplivati in da so oni odgovorni za slabo stanje. A to ni res. Zdaj lahko vsak državljan Slovenije nekaj naredi. V tej fazi je treba oddati svoj podpis. Zato pozivamo vse državljane: ne jamrati, ne recite, da se ne da. Zdaj je priložnost, naredimo to in zberimo te podpise," je še pozval.

Sorodna novica Nevladniki zbirajo podpise za zakonodajni referendum, MOP znova v bran zakonu o vodah

Pobudi za referendum sta sicer dve

Državljani lahko svoje overovljene podpise oddajo na upravni enoti, elektronsko pa jih lahko prispevajo z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Macerl je ob tem pozval, naj ljudje zlasti z oddajo elektronskih podpisov pohitijo, saj njihova oddaja zadnji dan pobudnikom ne bo koristila.

Pobudi za referendum o zakonu o vodah sta sicer dve, ob pobudnikih Za pitno vodo si za referendum prizadevajo tudi v gibanju Zdrava družba. Ti so ta teden na pristojne naslovili zahtevo za zadržanje postopka zbiranja 40.000 podpisov v roku 35 dni. Macerl je pojasnil, da so o možnostih združitve prizadevanj obeh pobudnikov že govorili in se še pogovarjajo, zagotovo bi to zadeve poenostavilo, priznava.

A hkrati dve referendumski pobudi kažeta, da je problematika vode res velika, je dodal Macerl. "Vsak podpis za vodo je dober in državljani lahko podpišejo tudi obe pobudi," je spomnil. Morebitni referendum bo sicer le eden, pripadel pa bo tistemu pobudniku, ki bo prvi zbral zahtevanih 40.000 podpisov.

"Zakon, ki je bil sprejet na nepregleden način, moramo ostro zavrniti"

V iniciativi Za pitno vodo so ob tem ponovili stališče, da zakon o vodah ogroža kakovost pitne vode v Sloveniji. Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je poudaril, da si vlada, ministrstvo za okolje in poslanci "niso vzeli dovolj časa, da bi skupaj s stroko in civilno družbo poiskali rešitve". "Če je prihodnost Slovenije v pozidavi priobalnega pasu in divji privatizaciji, ki bi škodovala pitni vodi in prostemu dostopu, si želimo, da se te spremembe ne zgodijo," je bil kritičen.

Alenka Kreč Bricelj iz Smetumeta je spomnila, da se je z namenom doseči referendum aktiviralo veliko število ljudi, od prostovoljcev, različnih organizacij do strokovnjakov.

"Računamo na 40.000 podpisov do 24. maja," je dejala. Sara Štiglic iz Mladih za podnebno pravičnost je ob tem spomnila, da so pobudniki s spletno peticijo za čisto pitno vodo zbrali 53.000 podpisov. "Borimo se za nekaj dobrega, za nekaj, kar nam je skupno," je poudarila. "Zaščita pitne vode ni ozko vprašanje okoljskih organizacij, ampak je širše vprašanje, ki zadeva vse ljudi, ki nam je mar, v kakšni družbi živimo," pa je dejala Mojca Lukan z Inštituta 8. marec.

Gaja Bricelj iz Umanotere je dodala, da pri noveli zakona o vodah ni problematična le vsebina, ampak tudi način njenega sprejemanja. "Zakon, ki lahko vodi do nepopravljive škode za površinske in podzemne vode, za pitno vodo, za ekosisteme in za zdravje prebivalk in prebivalcev Slovenije in ki je bil sprejet na nepregleden, nezakonit in neustaven način, moramo ostro zavrniti," je poudarila. "Brez vode ni življenja in zakon, ki ogroža življenje, nikakor ne sme biti sprejet," je še dodala.

Referendum o zakonu o vodah bi bil škodljiv

"Ministrstvo, vlada in parlament želimo z novelo zakona o vodah dodatno zaščititi in varovati vodne vire, priobalni pas in biodiverziteto v priobalnem pasu. Zato se čudimo, da nam pobudniki referenduma očitajo, da prav tega ne delamo," se je odzval minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in znova zatrdil, da rešitev, sprejeta v noveli, omejuje možnost izgradnje objektov na priobalnem pasu, saj na njem ne bo več mogoče graditi objektov zasebne rabe, kar je bilo do zdaj mogoče s sprejetjem uredbe vlade.

Rešitev v noveli dovoljuje le gradnjo objektov javne rabe pod številnimi "relativno restriktivnimi pogoji", je poudaril Vizjak in kot pogoje navedel, da je gradnja skladna s prostorskim izvedbenim aktom občine ali države, da ne sme ogrožati erozijske in poplavne varnosti ali poslabševati stanja voda ter mora biti tudi v skladu z načrtom upravljanja voda. "Poseg mora biti strokovno sprejemljiv, kar presoja direkcija za vode," je poudaril Vizjak.

Očitki pobudnikom referenduma

Okoljski minister civilni družbi očita, da se izogiba argumentirani razpravi o vsebini zakona. Sam jim je namreč predlagal javno soočenje, ki pa so ga pobudniki referenduma zavrnili. Vizjak jim zato očita, da želijo "z nekimi splošnimi floskulami zaščite voda ... prepričati vse tiste, ki bolj ali manj nasprotujejo vladi kot taki", namesto da bi soočili argumente za in proti. "Pomanjkanje volje po konkretni argumentirani razpravi nas dodatno utrjuje v prepričanju, da so v ozadju pobude čisto drugi motivi, ne pa taki v smislu zaščite voda," je dejal Vizjak.

Na vprašanje, kakšni motivi bi lahko to bili, je Vizjak odgovoril, da je ohranjanje zdajšnjega statusa v korist tistih, ki želijo še naprej graditi na priobalnem pasu zasebne vile, hiše, stanovanjske objekte, tovarne, ki uporabljajo pri proizvodnji nevarne snovi, ali kakršne druge objekte zasebne rabe. Na drugi strani želita vlada in parlament ljudem omogočiti uživanje na priobalnem pasu in stik z vodo do vode in biotske raznovrstnosti neškodljiv način. "Naš predlog je kompromis med posegi na priobalnem pasu in zaščito tega pasu," je prepričan.

Referendumski postopki so po Vizjakovi oceni škodljivi tudi zato, ker zaradi njih ni mogoče aktivirati 17 milijonov evrov sredstev, ki so rezervirana v skladu za vode za redno vzdrževanje vodotokov.

Poudaril je, da bodo zato morali pobudniki referenduma sprejeti nase tudi odgovornost za nastalo škodo, ki jo bo povzročil njihov predlog.