ZDA so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v sklopu vohunskega programa Hexagon izstrelile 20 satelitov, s katerimi so iz orbite skrivoma fotografirali Zemljo. Fotografije so sateliti odvrgli spet v atmosfero, kjer so jih pobrala vojaška letala.

Fotografijam so leta 2011 odstranili oznako zaupno. Geološki zavod ZDA (US Geological Survey) je fotografije digitaliziral in tako znanstvenikom omogočil raziskovanje sprememb površja Zemlje. Med njimi so tudi historično redke fotografije Himalaje.

Ameriški znanstveniki z univerze Columbia so primerjali fotografije vohunskega satelita z nedavnimi fotografijami Nase in japonske vesoljske agencije Jaxa.

Proučili so 650 ledenikov na 2.000 kilometrov dolgem območju Himalaje in ugotovili, da se je med letoma 1975 in 2000 vsako leto stajalo štiri milijarde ton ledu.

Dvakrat hitrejše tajanje po letu 2000

Med letoma 2000 in 2016 se je hitrost tajanja podvojila, letno se je stajalo kar osem milijard ton ledu. "Osem milijard ton ledu je dovolj, da bi napolnili 3,2 milijona olimpijskih bazenov," je količino skušal ponazoriti član zemeljskega observatorija Lamont-Doherty na univerzi Columbia Joshua Maurer.

Ledeniki so se v tem času povprečno znižali za pol metra vsako leto, vendar se večina tajanja dogaja pri njihovem vznožju. "Ledeniki so največ ledu izgubili v nižjih predelih, kjer so se nekateri zožili tudi za pet metrov na leto," za BBC dodaja Maurer.

Vzrok podnebne spremembe in industrijske saje

Znanstveniki se strinjajo, da so glavni vzrok tajanja pdonebne spremembe. Poleg dviga temperatur opozarjajo tudi na spremembe padavin na območju in odlaganje industrijskih saj. "Podoben prostorski vzorec izgube ledu v tolikšnem številu ledenikov na tako obsežnem in podnebno kompleksnem območju kaže na to, da neka skupna sila vpliva na vse ledenike podobno," še meni strokovnjak z univerze Colombia.

Do kdaj bo ledeniška voda še napajala azijske reke?

Sorodna novica Znanstveniki opozarjajo na tajanje ledenikov na Himalaji

Tajanje ledenikov bo imelo katastrofalne posledice za azijske države. Kratkoročno bo velika količina vode povzročila poplave, dolgoročno pa bo pomanjkanje vode povzročilo hude suše.

"Ledeniki zdaj izginjajo zelo hitro. Zakaj je to pomembno? Ko bo zmanjkalo ledu, bodo nekatere najpomembnejše reke Azije izgubile zalogo vode, ki jih poganja med sušnimi meseci poletja, ko je voda najpomembnejša," opozarja Hamish Pritchard z Britanskega zavoda za Antarktiko.