Tako se lahko poslovimo od zime, ki bi bila podobna tisti iz leta 2012/13, ki je sicer močno izstopala po količini zapadlega snega. Tega je bilo v Ljubljani takrat kar za 249 centimetrov. V celotni zimi 2016/17 ga je za primerjavo zapadlo le 17 centimetrov.

Najnižjo povprečno zimsko temperaturo so izmerili v letih 1984/85, ko je ta nihala med 0 in -5 stopinj Celzija, in leta 1986/87, ko se je temperatura gibala med -1 in -3 stopinjami Celzija. Ta temperatura pa je bila za skoraj 10 stopinj nižja kot najvišja povprečna zimska temperatura, ki je bila izmerjena v letih 2006/07. Takrat so meteorologi namerili temperaturo med toplimi 3 in 5 stopinjami nad ničlo.

Letošnja zima in s tem tudi prazniki pa ne bodo odstopali niti po temperaturi niti po količini snega. Jutranje temperature bodo ostale pod ničlo, dnevne pa okoli 5 stopinj nad njo.

Zimski solsticij je dan, ko je noč najdaljša in dan najkrajši. Na ta dan naj bi po poganskih verovanjih Sonce premagalo temo, kar je pomenilo zmago dobrega nad zlim. Naši predniki so v tem času praznovali rojstvo boga Sonca Božiča Svarožiča, ki je poosebljal mlado sonce. V znamenje praznika so ljudje takrat izvajali razne tradicionalne obrede. Eden najbolj pogostih je bil kurjenje čokov. Ti so morali goreti čim dlje, saj je njihov plamen ponazarjal boga in njegovo moč. Ob tem so ljudje darovali hrano, pijačo in tudi prerokovali.
Animacija: Arso ponazarja snežno odejo na božič skozi leta