Izhlapevanje se bo ob prihajajočih dneh ponovno povečalo. Obilnejše padavine se ne obetajo, zato se bo stanje vodne bilance kmetijskih tal še poslabševalo, opozarjajo na agenciji za okolje (Arso).

"Ker traja sušni stres že celotno vegetacijsko obdobje, na izpostavljenih območjih na jugovzhodu države sušni stres ovira večji del kmetijske letine, tudi sadno drevje in vinsko trto, ki sušne razmere običajno premagujejo z globljimi koreninami. Najbolj je prizadeta koruza, znaki sušnega stresa pa so uvelost in zvijanje ter sušenje listov," so zapisali v sporočilu za javnost

Koruza po navedbah Arsa prehaja v generativne razvojne faze, metličenju ponekod že sledi, cvetenje in opraševanje. "V kombinaciji z visokimi temperaturami zraka, ki so napovedane za prihodnje dni, lahko pričakujemo, da bo vpliv sušnega stresa ojačal tudi vročinski stres. Kjer koruza že cveti, bo lahko moteno tudi opraševanje. Na udaru sušnega stresa pa so tudi zelenjadnice, ki jim je nujno potrebna pomoč z namakanjem ter buče z uvelimi listi in poznejše sorte krompirja, ki debelijo gomolje. Zgodnejše sorte zaradi prisilne dozoritve marsikje že izkopavajo. Zaradi izsušenih tal pa je ovirano tudi oranje nedavno požetih površin ozimin ter priprava tal in setev strniščnih posevkov," dodajajo v Arsu.

Rekordno malo dežja
V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 milimetrov dežja, kar je najmanj od leta 1961. Manj dežja je padlo v okolici, saj so pri letališču Cerklje ob Krki namerili 171 milimetrov. Vodni primanjkljaj od 1. aprila do sredine julija je v Novem mestu presegel 250 milimetrov, kar je slabše kot stanje v ekstremno sušnih letih 2013 in 2000.

Zelo suho je tudi na jugozahodu države, v Slovenski Istri in na obalnem območju, s primanjkljajem okoli 350 milimetrov, kar je podobno kot v letih 2015 in 2011. Največji primanjkljaj v tem obdobju so na Obali beležili leta 2007 (423 milimetrov).

Ugodna vodna bilanca v osrednji in SZ Sloveniji
Zelo suha je tudi vodna bilanca v severovzhodni Sloveniji in v delu Štajerske, kjer so lokalne padavine nekajkrat popravile stanje, vendar pogosto naredile še več težav z neurji in točo. Tudi drugod po Sloveniji je vodna bilanca negativna, z izjemo osrednje in severozahodne Slovenije, kjer pa je bilanca po navedbah Arsa ugodna.