Kot je znano, so na Obali v zadnjih dneh izmerili drugo najvišjo raven morja od leta 1961, ko so začeli zbirati meritve, naprej: v torek so namreč na merilni postaji v Kopru izmerili 373 cm. Za rekord tako še vedno velja višina morja iz novembra 1966, ko so namerili 394 cm.
Podobno visoka plima kot v torek bo tudi v petek zjutraj, po 7. uri, so po besedah namestnika poveljnika izolske civilne zaščite Denisa Udoviča napovedali vremenoslovci, poleg močnega plimovanja pa bo pihal tudi zmeren oz. zmerno močan jugo.
Zato pričakujejo, da bodo obsegi poplavljanja podobni torkovim. "Pri tem pozivamo vse prebivalce občine Izola, ki živijo na območju poplavljanja, da tudi sami poskrbijo, da zavarujejo svoje premoženje pred vdorom vode bodisi s protipoplavnimi vrečami, deskami ali na kakšen drugačen način," je dodal Udovič.
Prebivalci lahko protipoplavne vreče dobijo brezplačno
Župan Danilo Markočič je ob tem pohvalil vse občane, ki so ob zadnjem plimovanju ravnali samozaščitno. Prebivalci sicer lahko na izolski komunali dobijo protipoplavne vreče. Teh so v noči na sredo po županovih besedah razdelili skoraj sto, v sredo zjutraj pa so pripeljali še dodatne vreče pred drugim valom plimovanja, ki pa k sreči niso bile potrebne. Markočič je sicer obžaloval, da vsi krajani niso shranili protipoplavnih vreč, ki so jih prejeli ob lanski poplavi.
Glede na to, da takšnega plimovanja ni bilo že 50 let in da je bila škoda v obalnih mestih precejšnja, so se po Markočičevih besedah skupaj z županoma Kopra in Pirana danes dogovorili, da bodo šli v najavo naravne nesreče ter da bodo ministrstvo za obrambo oz. upravo za zaščito in reševanje pozvali, da sproži postopek za oceno škode. Župan pričakuje, da bo uprava za zaščito in reševanje njihovo zahtevo v nekaj dneh obravnavala in tudi sprejela, nato pa bodo dobili tudi napotke občanom glede prijave škode.
"Le s preventivo lahko znatno zmanjšamo posledice škode"
Župan Pirana Đenio Zadković je ob tem opozoril, da so bili kljub vsemu ljudje še vedno nepripravljeni na ujmo. "O nepričakovanih ali neobičajnih dogodkih ne moremo več govoriti. Ključno ob tem je zavedanje, da bodo tovrstni naravni pojavi brez dvoma vedno bolj pogosti in močni. Zato lahko le s preventivo znatno zmanjšamo posledice škode in z njo povezane stroške. Odpravljanje posledic po naravni ujmi je vedno dražje od preventive," so ob tem zapisali na občini, župan pa se je zahvalil lokalnim gasilskih društvom, posameznikom in civilni zaščiti, ki so pomagali.
Ob tem pa na piranski občini občane znova pozivajo, naj si priskrbijo brezplačne protipopoplavne vreče, "in sicer pri gasilcih v Piranu (Trinkova 2, Piran) in v Sečovljah na parkirišču nekdanje Agrarie". Če bi vreč zmanjkalo, naj pokličejo 112, so še dopisali.
Poplavljale bodo tudi reke
Zaradi padavin se bo nevarnost poplav povečala tudi drugod po državi, predvsem na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Reke, ki bodo do petka dopoldne še upadale, bodo v petek sredi dneva v zahodni in osrednji Sloveniji znova začele naraščati, morda celo močneje kot te dni. Simulacije in modeli za zdaj kažejo, da bo v noči na soboto v nekaterih delih, zlasti manjših vodotokov, v Škofjeloškem hribovju, ponekod na Gorenjskem in ponekod v osrednji Sloveniji prišlo tudi do silovitejših poplav, še pravijo.
Dežurni vremenoslovec Janez Markošek je v pogovoru za Radio Slovenija pojasnil, da bo po pretežno oblačnem četrtku predvsem zahodno polovico države že zvečer znova zajel dež, ki se bo nadaljeval tudi v petek, medtem ko bo na vzhodu še suho. Ob morju se bo spet okrepil jugo, a ne bo tako močan kot v preteklih dneh, saj bo "zmerne jakosti, občasno pa tudi močnejši", je pojasnil Markošek.
V noči na soboto se bo nato dež razširil na vso Slovenijo, dopoldne prehodno ponehal, nato pa se spet okrepil. Padavine se bodo tako umirile šele v nedeljo popoldne, je še dejal. A sodeč po vremenski napovedi, tudi v začetku prihodnjega tedna ne bo povsem brez dežnih kapljic: "Do torka bo prevladovalo oblačno vreme s pogostimi in občasno predvsem na zahodu tudi obilnimi padavinami. Od srede dalje kaže na večinoma suho vreme. Najvišje dnevne temperature bodo po nižinah okoli 10 °C," so zapisali na agenciji za okolje.
Markošek je ob tem poudaril še, da bo meja sneženja v prihodnjih dneh na(d) 1.500 m, kar pomeni, da bo deževalo tudi tam, kjer je v minulih dneh tla že pobelilo – na primer v Zgornjesavski dolini. Sicer pa je na primer v Ratečah zapadlo 14 centimetrov snega, na Vršiču 52, na Kaninu 218, na Kredarici pa je že prava zimska idila s skoraj tremi metri (270 cm) snega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje