Letos se novice o vročinskih valovih kar nabirajo, tako po vsej Evropi kot pri nas. Ljudje se s pojavom spopadajo na različne načine; eni pijejo več tekočine, drugi po trgovskih centrih iščejo klimatske naprave, tretji so prisiljeni poiskati pomoč na urgenci. Za marsikoga so usodni: med najbolj znanim vročinskim valom leta 2003 je v Evropi umrlo 70.000 ljudi. Tudi živali in rastline pogosto podležejo, del življa nima izbire in preprosto odmre. Vse to je del cikla podnebnih sprememb in globalnega segrevanja (več o tem v svežem MMC-jevem intervjuju s klimatologinjo).

Ampak kaj "vročinski val" sploh pomeni? Gre za meteorološki termin, okoli katerega je v znanstveni skupnosti precej debate (kogar zanima, si za vzorec lahko preleti tale članek). Globalno sprejete uradne definicije ni. Najširše se ga lahko zaobjame kot obdobje nesorazmerne vročine. Svetovna meteorološka organizacija ga opredeli kot obdobje petih ali več dni, v katerih najvišja dnevna temperatura povprečno preseže za pet stopinj Celzija ali več.

Številne države so definicijo prilagodile lokalnim razmeram, nekatere je sploh nimajo. V "enačbo" se dodajajo dejavniki, kot so vlažnost zraka, nočne razmere, vetrovnost ... Spet drugi poskušajo definicijo utemeljiti antropocentrično, z vplivom vročine na človeško telo, npr. UTCI.

Medtem ko so se na Norveškem letos čudili najvišji izmerjeni temperaturi 35,6 stopinje Celzija, v celinski Indiji o vročinskem valu v praksi sploh ne razmišljajo, če živo srebro ne doseže 45 stopinj Celzija.

Kako ga definiramo v Sloveniji

Slovenija ima svojo definicijo, kot je za MMC pojasnil meteorolog na agenciji za okolje (Arso) Branko Gregorčič.

• V notranjosti Slovenije velja, da je vročinski val vsaj tridnevno obdobje s povprečnimi dnevnimi temperaturami nad 24 stopinj Celzija. To se približno ujema z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 stopinj Celzija.
  
• Na Primorskem je vročinski val vsaj tridnevno obdobje s povprečnimi dnevnimi temperaturami nad 26 stopinj Celzija. To se približno ujema z najvišjo dnevno temperaturo nad 32 stopinj Celzija.

Kaj pa pri nas povzroča vročinske valove? Navadno je krivec dotok vročega subtropskega zraka iznad severne Afrike. "Ob seveda dovolj močnem sončnem obsevanju," dodaja Gregorčič.

Vse pogostejši so in trend se bo verjetno nadaljeval
"V Sloveniji in v naši okolici so se seveda vročinski valovi pojavljali tudi v preteklosti, a njihova pogostnost, dolžina in intenzivnost v zadnjih desetletjih naraščajo. Če je bilo v 20. stoletju običajno, da smo imeli poleti enega ali dva vročinska valova, pa v 21. stoletju velja, da jih je več, po navadi trije ali štirje. Seveda se poletje od poletja razlikuje. V Sloveniji smo večino vročinskih rekordov izmerili v poletju 2003, a zelo vroča so bila tudi poletja 2013, 2015 in 2017," je naštel vremenoslovec.

Intenziteta in pogostnost naraščata tako na svetovni ravni kot pri nas. "Če se bo dvig globalne temperature nadaljeval, jih bo v prihodnje seveda še več," je napovedal strokovnjak.

Poleg tega temperature pri nas naraščajo nadpovprečno hitro. Medtem ko je svetovni porast blizu ene stopinje Celzija, je temperatura na območju Alp v zadnjih desetletjih v povprečju narasla že za okoli dve stopinji Celzija.

V prihodnosti bodo torej novice o vročinskih valovih na MMC-ju vse pogostejše. Razen če to ne bo postal tako običajen pojav, da občinstvu sploh ne bo zanimiv več.

* Vrednosti za poletje 2019 so neuradne in zajemajo le obdobje od 1. 6. do 29. 7. Čeprav ob takratnem merjenju nista minila še niti dva meseca letošnjega poletja, pa je število vročih in zelo vročih dni že preseglo povprečje za celotno poletno obdobje v klimatološkem obdobju 1980–2010, sporoča Arso, ki je priskrbel podatke za spodnje prikaze: