"EU porabi več, kot znaša njen pravični delež, naša trenutna visoka raven pridelava hrane pa je mogoča le zaradi obsežnega uvoza," je ob predstavitvi novega poročila pod naslovom "Evropa jé svet" dejal glavni avtor Jabier Ruiz.

Pri tem je poudaril, da namesto da bi bila Evropska unija svetovna pridelovalka žita, je v resnici svetovna trgovka z živili višjega cenovnega razreda, ki svoje proizvode izvaža predvsem premožnejšim potrošnikom, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Poročilo ugotavlja, da so številni uvozi in domača proizvodnja hrane v EU-ju v osnovi netrajnostni, saj uničujejo naravne vire, spodbujajo krčenje svetovnih gozdov in izčrpavajo staleže rib. Kar 40 odstotkov hrane, proizvedene v EU-ju, se nikoli ne porabi, EU pa ostaja tudi drugi največji uvoznik izdelkov, ki so povezani s krčenjem tropskih gozdov.

"Zmanjšati je treba število živine in povečati delež zemljišč, na katerih se pridelujejo žita, stročnice, zelenjava in sadje za prehrano ljudi," je zahtevala strokovnjakinja za hrano pri WWF-ju Tanja Dräger.

Poročilo je kritiziralo tudi količino zavržene hrane na kmetijah. Po podatkih se 1,2 milijarde ton hrane, namenjene ljudem, po vsem svetu izgubi med žetvijo ali kmalu po njej. To je približno 15 odstotkov celotne proizvodnje hrane. Glavni razlogi so regionalna čezmerna proizvodnja, izredne vremenske razmere ali premajhno povpraševanje.

Želja po bolj trajnostno pridelani hrani

Potrošniki si sicer želijo sprememb. Trije od petih Evropejcev naj bi želeli jesti bolj trajnostno pridelano hrano, trije od štirih pa si želijo, da bi zakonodaja EU-ja zagotovila, da izdelki, ki se prodajajo v EU-ju, ne bi povzročali izgube biotske raznovrstnosti.

Tudi mnogi okoljevarstveniki zahtevajo temeljit premislek o kmetijstvu v EU-ju. Samo bolj trajnosten prehranski sistem bo lahko v prihodnosti zagotovil zanesljivo preskrbo s hrano doma in v tujini.

"Evropska komisija se ne more več izogibati odločnim ukrepom za reševanje okoljskih in družbenih vplivov naše porabe hrane. Zdaj je čas, da se lotimo globoko zakoreninjenih problemov, ki so bistvo tega, kako proizvajamo in uživamo hrano," je dejal Ruiz.