Zelene enote z algami bi bile lahko že vključene v novogradnjo ali pa naknadno pritrjene na stare stavbe. Foto: BBC
Zelene enote z algami bi bile lahko že vključene v novogradnjo ali pa naknadno pritrjene na stare stavbe. Foto: BBC
Namestitev umetnih dreves bi bila smiselna na mestih, kjer je izpust ogljikovega dioksida visok. Foto: www.gizmowatch.com

Umetna drevesa bi skozi filter vsrkavala ogljikov dioksid, ki bi ga nato odstranila iz okolja, njihova učinkovitost pa bi bila mnogo višja od učinkovitosti naravnih dreves. Geoinženirji predvidevajo, da bi samo za Veliko Britanijo zadostovalo 100.000 umetnih dreves, ki bi zasedla območje 600 hektarjev, in bi iz ozračja odstranjevala ogljikov dioksid.
Vodja na inštitutu za okolje in podnebne spremembe Tim Fox ocenjuje, da bi proizvodnja umetnega drevesa stala okoli 13.500 evrov. Izpust emisij za izdelavo in delovanje takšnega drevesa pa bi bil v njegovi celotni življenjski dobi manjši od petih odstotkov.

"Drevesa bi lahko postavili v umetnih gozdovih v bližini rafinerij z nafto ali plinskimi terminali. Prav tako bi bilo smiselno drevesa postaviti ob avtoceste," je za The Times dejal Fox.

Druga ideja, ki jo razvijajo geoinženirji so fotobioreaktorji iz alg. Te bi bile preprosto nalepljene na stavbe, kjer bi iz zraka absorbirale ogljikov dioksid in ga s pomočjo fotosinteze pretvarjale v kisik. Alge bi lahko uporabili tudi za gorivo in fotobioreaktorje, ki bi zagotavljali energijo generatorjem, hkrati pa bi ob izgorevanju ogljikovega dioksida alge dobivale "hrano" za rast.

Tretja ideja geoinženirjev pa je osredotočena na zmanjšanje sončnega sevanja, kar bi dosegli z ogledali, nameščenimi na strehe stavb.

Fox opozarja, da morajo za vse tri projekte izvesti nadaljnje raziskave, ki bi britansko vlado stale 11 milijonov evrov.