Predstavniki vlade s premierjem Janezom Janšo na čelu so se pred tremi tedni sestali s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, saj so ti izrazili nestrinjanje s predlaganim strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023‒2027, a je takrat nekaj vprašanj ostalo še odprtih. Zdaj pa je Podgoršek pojasnil, da so v tem času po številnih individualnih in skupinskih sestankih z vsemi nevladnimi organizacijami na koncu glede določenih vprašanj vendarle našli skupen jezik.

Med drugim so določili enotno višino sredstev za vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na njihov status, za celotno programsko obdobje. "Govorimo o absolutnem znesku, ki ga eno kmetijsko gospodarstvo lahko pridobi prek celotnega programskega obdobja iz naslova različnih razpisov. Danes lahko povem, da smo se uskladili za enotno višino 800.000 evrov," je dejal Podgoršek.

Pojasnil je, da so v preteklosti nekatere kmetije prejele tudi več sredstev, medtem ko so druge ostale brez. "Ta enotna višina bo pomenila, da bodo nekatera kmetijska gospodarstva, ki v tem obdobju niso bila uspešna, lahko pridobila sredstva v novem obdobju," je povedal kmetijski minister.

V živilskopredelovalnem sektorju mogoče tudi večje investicije

Vendar pa bo to skladno z dogovorom z deležniki veljalo le za investicije v primarnem, kmetijskem sektorju, medtem ko bodo v živilsko-predelovalnem sektorju pri investicijah še vedno veljale različne maksimalne vrednosti za celotno programsko obdobje. Po ministrovih besedah se z deležniki strinjajo, da gre v živilsko-predelovalnem sektorju praviloma za večje investicije, kjer omejitev na 800.000 evrov ni primerna.

Degresijo sprejeli s "cmokom v grlu"

Drugo pomembno vprašanje pa je po Podgorškovih besedah predstavljala odločitev med kapico in degresijo oziroma kako zmanjšati neposredna plačila pri največjih prejemnikih. Na koncu so se "s cmokom v grlu" odločili za degresijo. "Ne uvajamo kapice pri neposrednih plačilih, ampak uvajamo močno degresijo, torej zmanjšanje plačil nad 60.000 evri. Vse od 35-odstotnega zmanjšanja nad 60.000 evri do 65-odstotnega zmanjšanja nad 360.000 evri neposrednih plačil letno. Ta degresija prispeva k prerazporeditvi sredstev od največjih prejemnikov neposrednih plačil k manjšim slovenskim kmetijam. Gre za okoli 1,3 milijona na leto," je povedal Podgoršek.

Dodal je, da se bo degresija dotaknila več gospodarstev kot kapica in da bodo po novem vsa kmetijska gospodarstva do prvih 8,2 hektara dobila višje neposredno plačilo do degresije v nadaljevanju.

Oba dogovora sicer po njegovih besedah sledita pobudam razvoja družinskih kmetij, manjših in srednje velikih kmetij tako pri neposrednih plačilih kot tudi pri nekaterih intervencijah pri spodbudah za investicije. Prav tako se pogovarjajo o tem, da bo eno kmetijsko gospodarstvo lahko samo enkrat kandidiralo za isti tip investicije.

Glede zahteve KGZS-ja po dodatnih sredstvih v višini 380 milijonov evrov za drugi steber skupne kmetijske politike pa je Podgoršek dejal, da so dogovorjeni, da počakajo do druge javne razprave celotnega dokumenta: "Ko bo ta dokument v razpravi, nekje v začetku novembra, pričakujemo drugi sestanek s predsednikom vlade na temo dodatnih sredstev za drugi steber."

Podgoršek je ob tem spomnil, da je vlada za načrt že zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov. "Koliko in če lahko pridobimo še kaj sredstev iz državnega proračuna, pa bo odvisno od makro-ekonomskih projekcij za daljše časovno obdobje, zato bomo to temo odprli novembra, ko bodo projekcije bolj poznane," je sklenil minister.

Ob tem je znova izrazil zadovoljstvo, da je EU 23. september razglasil za svoj ekološki dan, predstavil pa je tudi novelo zakona o zaščiti živali, ki ga je DZ sprejel v sredo. "Osebno ocenjujem, da je to pomemben korak k temu, da vendarle zagotavljamo domačim živalim boljše pogoje za njihovo življenje. To je tudi dokaz tega, da imam ničelno toleranco do kakršnega koli mučenja rejnih ali domačih živali," je o zakonski noveli dejal Podgoršek.