Polaganje vab bo Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvajala v 50-kilometrskem pasu ob meji s Hrvaško (območje cepljenja), in sicer s pomočjo posebej prirejenih letal z višine 300 metrov. Letala bodo vzletala z letališč Jožeta Pučnika Ljubljana, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto, po potrebi bodo vključili še letališča v Slovenj Gradcu, Celju in Divači, piše na spletni strani uprave.

Cilj položenih vab je aktivna zaščita populacije lisic v slovenskih gozdovih, ki predstavlja rezervoar stekline, ter tako preprečiti širjenje bolezni in postopno izkoreninjenje.

Akcija cepljenja lisic se izvaja dvakrat letno: spomladi (maja in junija) in jeseni (oktobra in novembra). V vsaki akciji se položi 380.000 vab, in sicer je na kvadratni kilometer položenih od 22 do 26 vab.

Vab se ne dotikajte!
Vaba za cepljenje lisic proti steklini je sestavljena iz zunanjega ovoja (vabe) in kapsule s cepivom (vsebina vabe). Zunanji ovoj je namenjen privabljanju lisic. Vsebuje ribjo moko, kokosovo maslo, vosek in biomarker (tetraciklin). Z ugotavljanjem vsebnosti tetraciklina v zobeh odstreljenih lisic spremljajo uspešnost vakcinacije (odvzem vab).

Uprava ob tem opozarja, naj se ljudje nastavljenih vab za lisice ne dotikajo in naj o tem poučijo tudi otroke. Če vabo najdejo na svojem dvorišču ali vrtu, naj jo primejo z vrečko in odvržejo v najbližji grm ali odnesejo na najbližjo veterinarsko postajo.
Če vsebina vabe pride v stik s sluznico ali svežo rano, je treba to mesto dobro sprati in umiti z milom ter obiskati zdravnika oz. najbližjo antirabično ambulanto. Stik z vabo se namreč obravnava kot ugriz stekle živali.

Letno 55.000 smrti zaradi stekline
Obisk ambulante svetujejo tudi v primeru ugriza ali praske potepuške ali divje živali. Svetujejo tudi izogibanje stikom s potepuškimi in divjimi živalmi. V času akcije je tudi prepovedano prosto gibanje psov na javnih mestih.

Za steklino vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. Večina, 95 odstotkov, smrtnih žrtev med ljudmi je v Aziji in Afriki. Smrtni primeri med ljudmi so večinoma posledica ugriza steklega psa.

Steklina je ena najstarejših poznanih zoonoz - bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Povzročajo jo virusi Lyssa iz družine Rhabdoviridae in lahko prizadene vse sesalce, vključno z ljudmi.

Prenašanje bolezni z ugrizom
Bolezen se prenaša z okuženo slino - z ugrizi, opraskaninami okuženih živali, pa tudi prek poškodovane kože in sluznic. Inkubacijska doba je zelo različna, večinoma traja od dva do tri mesece in je odvisna od mesta ugriza oz. vstopa virusa v organizem, količine virusa in tipa virusa.

Leta 1988, ko je Slovenija začela izvajati peroralno cepljenje lisic proti steklini, je bilo ugotovljenih 1067 primerov stekline. Po uvedbi letalskega polaganja vab pa je število pojavov bolezni drastično upadlo. Zadnji primer silvatične stekline je bil ugotovljen v Sloveniji januarja 2013, in sicer pri lisici.