"Dobili sem kar nekaj klicev in kar nekaj mailov s prošnjo, da pridemo in interveniramo. Zato bomo tudi začeli na nelovnih površinah, to je znotraj naselij, ki so del lovišča, vendar lovec tam ne sme ukrepati z orožjem, razen s posebno odločbo," je za Radio Slovenija pojasnil Janez Kastelic.

Kastelic je glede logistike za STA povedal, da je koordinacija sedmih lovskih družin logistično zahtevna naloga. "Gre za zelo zahtevno nalogo, upravno, administrativno in organizacijsko se zadeve lahko zavlečejo. Je pa vmesni čas tisti, ki ga lahko izkoristimo tudi za dodatno komunikacijo, tudi z lastniki zemljišč," je pojasnil in zagotovil, da pri tem ni bilo nobenih pritiskov.

Izlov bodo na podlagi septembra lani izdane odločbe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začeli izvajati na nelovnih površinah oz. znotraj naselij, kjer je izlov po njegovih besedah zelo zahteven. Nutrije bodo po načrtu lovili s pomočjo živolovk, dnevno bi jih lahko izlovili 20. Izlov bo na območju parka trajal več let. Kot so ocenili, namreč z lovom, ki so ga lovci izvajali do zdaj, naraščajoče populacije teh živali, ki se je v zadnjih 10 letih podvojila oz. potrojila, ni mogoče več omejiti.

Organizacija Alpe Adria Green je medtem zoper odločbo ministrstva vložila zahtevo za obnovo postopka in za zadržanje izlova, Helsinški monitor Slovenije za človekove pravice pa je na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo odredbe glede izvajanja odločbe kmetijskega ministrstva o izlovu nutrij na Ljubljanskem barju.

"Dokler odločba velja, ni nobenega razloga, da ne bi priprav na odlov nadaljevali," je povedal Kastelic.

Nutrije so grožnja tudi z Unescom zaščitenim koliščarskim kolom

Nutrije na ljubljanskem barju negativno vplivajo na raznovrstnost živali in rastlin, med drugim v kmetijstvu, kjer se rade prehranjujejo z razširjeno koruzo.

"Vpliva tudi na samo živino, ker je prenašalka metljaja, lahko prenaša tudi kakšne druge bolezni, ne samo na živino, ampak tudi na nas ljudi, se pravi, tudi zdravstveni vidik je tukaj pomemben. Ne nazadnje pa se nahajamo tudi na območju Unescove svetovne dediščine kolišč, in ker povzroča veliko erozije s tem, ko spodjeda brežine, vpliva tudi na več tisoč let stare koliščarske kole, ki se lahko uničijo zaradi tega, ker koplje rove v brežini," je v TV Odmevih pojasnila Maša Bratina, naravovarstvena svetovalka Krajnskega parka Ljubljansko Barje. Nutrija po njenih besedah spreminja sestavo tal in vpliva na hidrologijo.

Nutrije naj bi sicer do konca decembra pristojni lovci lovili v kletke oziroma živolovke, sledila bo ustrelitev. Kot je še povedala Bratina, razmišljajo, da bi se nutrije porabile tudi za hrano za pse.

Živolovke so najbolj humane

Biologinja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in specialistka za problematiko tujerodnih invazivnih vrst Sonja Rozman je v Odmevih pojasnila, da je lov nutrij z živolovkami in kasnejši odstrel metoda, ki jo evropska zveza za varstvo narave v sodelovanju z Evropsko komisijo priporoča kot najbolj humano metodo. "Metoda je selektivna. Če se ujame druga žival, se izpusti. Smrt pa je hipna," je dejala.

Evropska zveza za varstvo narave po njenih besedah nutrijo določa kot eno izmed stotih najbolj invazivnih tujerodnih vrst. Ta žival je tudi na seznamu tujerodnih vrst v EU-ju, ki jih je treba obvladovati.

"Zato, da vrsta lahko pride na ta seznam, mora seveda biti podlaga v študijah, v oceni tveganja. Vse to je bilo za nutrijo narejeno in včasih ni treba, da delamo študije na svojem ozemlju, če se lahko kaj naučimo tudi iz drugih držav, kjer so podobni ekosistemi," je še poudarila.

"Z našega zornega kota bi bila idealna popolna odstranitev, kar bo glede na to, da je nutrija že dalj časa prisotna, izredno težka naloga. Prepričani pa smo, da jo bomo lahko omejili. Upamo, da bomo s kombinacijo lova in izlova lahko pomembno vplivali na število živali," pa je v Odmevih glede možnega števila izlovljenih nutrij pojasnil direktor krajinskega parka Kastelic.