Nutrija, ki spada med lovne vrste, odlov pa je dovoljen vse leto, je v Sloveniji tujerodna in invazivna vrsta, s svojo pojavnostjo in širjenjem pa ogroža ekosisteme ter avtohtone živalske in rastlinske vrste. Razširjena je predvsem v porečjih Ljubljanice in Rižane, vedno več pa jih zaznavajo tudi ob Savi in Muri.

Sorodna novica V Krajinskem parku Ljubljansko barje bodo odstrelili vse nutrije

Kastelic: Število nutrij se je potrojilo

Točno število nutrij v Sloveniji ni znano, se je pa v zadnjih desetih letih njihovo število podvojilo ali celo potrojilo in osvajajo vedno nova območja. Po podatkih Lovske zveze Slovenije je bilo lani iz narave odvzetih 715 nutrij, v letih 2021 in 2020 pa 570 oz. 532, a zgolj z rednim lovom nutrij ni mogoče več omejiti, je za Slovensko tiskovno agencijo opozoril direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje Janez Kastelic.

Na izvajanje naravovarstvenega ukrepa popolne odstranitve nutrije iz območja krajinskega parka se po njegovih besedah pripravljajo od septembra, ko jim je odločbo za to izdalo kmetijsko ministrstvo. Na podlagi te bodo nutrije po novem lovili tudi s pomočjo pasti živolovk.

Z izvajanjem odlova, za katerega Kastelic poudarja, da je logistično in organizacijsko zahtevna naloga, bodo po pričakovanjih začeli v enem mesecu izključno na območju krajinskega parka oz. natančneje v občinah Ig, Vrhnika in Brezovica.

Trenutno imajo 20 pasti živolovk, računajo pa, da bo pri izvajanju odlova skupno sodelovalo pet lovskih družin. Po njihovih pričakovanjih bodo glede na njihovo številčno stanje dnevno odlovili 20 nutrij. Te bi lahko nadalje uporabili tudi za prehrano drugih živali, saj so nutrije zdrave.

Ministrstvo: Divjad ujamejo živo

Sorodna novica Nutrije – prijazne priseljenke iz Južne Amerike

Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, se njihovo dovoljenje nanaša izključno na odlov, ki je način lova, pri katerem divjad ujamejo živo. Ravnanje po odlovu pa bo sledilo priročniku, ki ga je izdala Evropska unija za upravljanje invazivnih tujerodnih vrst vretenčarjev. Ta priročnik med drugim vključuje tudi vidik dobrobiti posamezne tujerodne invazivne vrste oziroma že vsebuje presojo o trajnostnih in etičnih pristopih na ravni celotne Evropske unije.

"Za nutrijo sterilizacija in kastracija na listi ni omenjena, kar pomeni, da smo izbrali najbolj priporočljivo metodo, torej ulov in usmrtitev. Obstaja sicer še vrsta drugih metod, ki pa logistično niso primerne," je razložil Kastelic. Prepričan je, da ima presoja o primernih ukrepih za nutrijo širši konsenz ne samo znotraj Slovenije, ampak tudi širšega EU-ja.

Poseg pri delu javnosti sproža neodobravanje

Nameravani odlov nutrij pa je medtem v delu javnosti naletel tudi na odzive neodobravanja in pozive k podpisu peticije proti "poboju nutrij". Po besedah direktorja krajinskega parka so bili ti odzivi pričakovani, po njegovem je prav tudi, da se slišijo vsi argumenti.

"Zavedati se je treba, da invazivne tujerodne vrste izpodrivajo vrste domorodnih ekosistemov in če družba meni, da se vse pusti dinamiki naravnega ravnovesja, se je treba sprijazniti, da bodo določene vrste izginile," ob tem opozarja Kastelic. Kot je dodal, bo ukrep depopulizacije nutrij na območju parka trajal več let.

Da je treba glede nutrij zaupati stroki, je na novinarski konferenci poudaril tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je dejal, občina to področje prepušča organom na ravni države. Je pa pozval, naj se nutrij, tako kot preostalih živali, ki živijo v ali ob vodi, ne hrani.